V Mariboru je včeraj precej odmevala sumljiva smrt brezdomca, ki so ga v sredo dopoldne našli v zapuščenem objektu nekdanjih mariborskih zaporov. Umrli je po naših podatkih 41-letni Ludvik Pukšič, njegov domnevni krvnik pa naj bi bil 38-letni Tomi Kolar z območja Ljubljane. Kriminalisti naj bi ga že pridržali.
Kriv je bil alkohol
Iz neuradnih, a zanesljivih virov smo izvedeli, da je bil pokojni nekoč tudi poročen in je imel je sina. V času, ko je še bival v zavetišču na Ruški cesti v Mariboru, kamor je prišel leta 2005, takrat ga je vodil Ljubomir Gagić, pa je bil tako imenovani glavni kuhar.
»Čeprav je otroštvo preživljal brez staršev, saj sta se razšla, se je izšolal za tapetnika in kuharja. Rad je pil alkohol. Kolikor mi je znano, je imel stike predvsem z materjo, ki živi v Voličini, občasno se je videval še z očetom,« je povedal eden od njegovih znancev iz zavetišča, ki ne želi biti imenovan. Dodal je, da se je rad »selil« z ene lokacije na drugo. Luko, kot so prijatelji klicali Ludvika, naj bi umorjenega našel prijatelj Marko (pravo ime hranimo v uredništvu, op. p.), prav tako brezdomec, s katerim je zadnjih nekaj dni spal v zapuščenih zaporih. Ta naj bi sprva pomislil, da je prijatelj pretepen, saj je bil ves krvav. Ko je ugotovil, da se ne bo premaknil, je takoj poklical reševalce in policijo.
»Marko mi je povedal, da naj bi bil Luka 11- ali celo 12-krat zaboden,« je dejal sogovornik. In še: »Luka se mi ni nikoli potožil, da mu kdo grozi ali bi se koga bal, četudi ga je pred leti nekdo že pretepel. Drži, da je bil vzkipljiv in je v različnih situacijah precej čustveno odreagiral. Nikakor pa mu ne bi nikoli mogel pripisati kaj takega, da bi bil koga sposoben izzivati.«
Napadalen, celo nasilen
Brezdomci, ki smo jih včeraj obiskali v zavetišču in so slišali za Ludvikovo smrt, pa o pokojnem pravijo drugače – da jih je večkrat ustrahoval. »Pred leti, ko je prišel v zavetišče, sva spala celo v isti sobi. Ne vem, kaj se mu je zgodilo, se je pa Ludvik z vsemi zelo rad kregal. Večkrat je bil napadalen. Do vseh v zavetišču je bil nasilen. Nisi se ga smel niti dotakniti, saj je hitro vzkipel. Tudi mene je enkrat napadel. In zelo rad je pil, hrano, olje, sladkor in druge stvari pa na skrivaj odnašal iz zavetišča ter jih prodajal drugim. Samo da je zaslužil za pijačo,« je dejal Dušan Grahovac, ki je v zavetišču tri leta. Kriminalistična preiskava je sicer osredotočena na sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Primer naj bi, nepotrjeno, obravnavali kot umor.
