Sedeminpetdesetletni Đuro Balog je bil, kot piše v obtožnici, jezen na soprogo Nevenko, ker je celo popoldne ni bilo doma. Tisti večer sta se hudo sprla, ko pa je 54-letnica zaspala, je možakar odšel po sekiro, zaklenil vrata spalnice in nesrečnico s kovinskim delom najmanj dvakrat udaril po glavi. Vse skupaj se je dogajalo letošnjega 20. marca v naselju Nard pri Osijeku, nesrečna ženska pa je točno mesec dni pozneje umrla v bolnišnici v Osijeku.
Sin in snaha priči dogodka
Predvčerajšnjim je na osiješkem sodišču potekalo sojenje v tej zadevi, 57-letnik pa je bil za grozovit umor, ki ga je storil na zahrbten način, nepravnomočno obsojen na 15 let zaporne kazni. Smrtonosne udarce sta usodne noči slišala tudi njun sin Mario in snaha Kristina, ki sta bila z otrokom v sosednji sobi. »Slišala sva prepir, odšel sem do njune spalnice in jima dejal, naj se umirita, da moj sin potrebuje spanec in da ne bomo vsi skupaj poslušali njunega prepira. Govoril ji je: 'Smrdiš, odidi spat v dnevno sobo. Prasica, vsem bom povedal, da si Srbkinja,'« je na sodišču dogodek opisal 34-letni Mario Balog in dodal, da se je pozneje situacija umirila, slišali so, da Nevenka smrči in pomislili, da je prepira konec in da je vse v redu. A nedolgo zatem sta sin in snaha iz svoje sobe zaslišala odpiranje in zapiranje sosednjih vrat, nato pa najmanj dva strašna udarca.
Usedel se je in prižgal cigareto
Đuro Balog
»Iz dna duše mi je žal za soprogo. Šestintrideset let sem živel z njo. Nekaj je bilo močnejšega od mene, ne vem, kako naj se izrazim.«
»Takoj sem skočil iz postelje in se odpravil do njune spalnice. Vrata so bila zaklenjena, razbil sem jih in zagledal očeta, ki je imel v rokah sekiro. Vprašal sem ga: 'Kaj si storil?' Potem sem mu vzel sekiro in ga odvlekel do kuhinje. Sekiro sem skril. V kuhinji se ni želel usesti, prosil me je samo, da mu dam oblačila, da se obleče, in cigareto. Zatem je odšel v dnevno sobo, se usedel in prižgal cigareto,« je opisal sin, ki je nato skupaj s soprogo Kristino na pomoč priskočil materi, ki je ležala v krvi.
»Iz dna duše mi je žal«
Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico, a so bile poškodbe na žalost prehude. »Iz dna duše mi je žal za soprogo. Šestintrideset let sem živel z njo. Nekaj je bilo močnejšega od mene, ne vem, kako naj se izrazim,« je dejal Đuro v obrambi in dodal, da se ne spomni vsega. Na predvčerajšnjem sojenju, ki je trajalo le tri ure, pa je večkrat zajokal.