Trpinčene ženske zelo pozno iščemo pomoč. Velikokrat takrat, ko so posledice na duši in telesu že zelo hude.
Po nekaj letih zakona in prihodu prvega otroka je Klarin mož začel veliko kričati nad njo in jo psihično maltretirati. »Kar naenkrat mu ni bilo nič več prav. Vsaka malenkost ga je razjezila, veliko je vpil, name in na otroka, ki je bil zaradi njegovega obnašanja čisto histeričen,« je povedala. Pravi, da je bila že tako izčrpana zaradi neprespanih noči, ker je dojenček slabo spal, poleg vsega pa je doživljala še pekel zaradi moža.
Kot iz črne kronike
»Vame se je naselil neobvladljiv strah; bala sem se biti v njegovi bližini, saj se je včasih tako razjezil name, da se mi je zdelo, da me lahko udari. Priznanje, da je zraven tebe tak moški, o kakršnih se bere v črnih kronikah, je izjemno naporno,« je odkrita Klara.
Klara je skupaj s stolom in krožnikom pristala v steni.
Prodal je njen avtomobil. V 30 kilometrov oddaljeno službo se je tako morala vsak dan voziti s kolesom. Tudi v dežju in pozimi. Če je bil sneg, je uporabila avtobus, a za tega ni imela denarja. »Vse prihodke je upravljal on, do ničesar nisem imela dostopa. Imela sem sicer bančno kartico za skupni račun, ki mi jo je, ko se je vse to začelo, vzel, češ da nisem sposobna za rokovanje z denarjem,« razlaga o težkih razmerah, v katerih je živela.
Prelomna točka
5 let je Klara iz Posočja trpela nasilje, v katerem je padlo veliko težkih besed in klofut.
Prišel je dan, ko sem s krožnikom in stolom vred pristala v steni. »Da, oba otroka sta bila priča vsemu temu. Vem, grozljivo. Šele zdaj se zavedam, da sem bila tudi žrtev same sebe, ne samo njegova, kajti če bi takrat znala trezno razmišljati, pa tega nisem bila sposobna, ker človek v hudi stiski velikokrat na težavo odgovori z zanikanjem ali potlačitvijo, bi odšli že takrat,« v retrospektivi iskreno razmišlja naša sogovornica.
»Grozote smo preživljali. Prišlo je tako daleč, da smo z otroki pobegnili v varno hišo, kjer nudijo pomoč ogroženim ženskam. Tam so nam res zelo pomagali. Karitas je krasen. Spet smo se postavili na noge, se malo odpočili od nenehnega kričanja in strahu,« je povzela občutke po odhodu od moža.
»Vsem ženskam, ki trpijo psihično ali fizično nasilje, bi rada sporočila, naj ne opravičujejo njegovega nasilja. Jaz sem to počela in vidim, da mnoge druge trpinčene ženske storijo enako. Zato tudi tako pozno, včasih celo prepozno, ko so posledice že zares hude, iščejo pomoč,« Klara zaključi svoje misli.
