Boško Šrot, ki v zaporu na Dobu prestaja dosojeno večletni zaporno kazen zaradi zlorabe položaja pri preprodaji delnic Istrabenza, je na ustavnem sodišču izpodbijal določbo kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. Menil je, da je izpodbijana določba v neskladju s prvim odstavkom 74. člena ustave.
Po mnenju Šrota je omejevanje gospodarske pobude s predpisi dopustno le, če je to nujno zaradi varovanja močnejše javne koristi. Prepričan je, da bi moral kazenski zakonik izrecno določiti, da mora storilec s svojim ravnanjem (sploh, ko gre za zlorabo položaja) povzročiti tudi škodo za družbo, vendar pa ga ustavno sodišče ni uslišalo.
Ustavni sodniki so ocenili, da se takšna pobuda lahko vloži šele, ko so izkoriščene vse druge pravne možnosti. Šrot naj bi tako imel možnost zatrjevati protiustavnost zakona že v postopku pred pristojnimi sodišči.
Dve ustavni pritožbi
Vložil je tudi dve ustavni pritožbi, s katerima je izpodbijal sodbe, s katerimi je bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic in dveh nadaljevanih kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Šrot je navedel, da ni bil deležen vsebinske obravnave pred sodišči. V konkretni zadevi naj se ne bi moglo postaviti vprašanje, ali ugotovljena dejstva ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanju. Šele višje sodišče naj bi glede ravnanja pritožnika z direktnim naklepom dodalo jasno opredelitev časa izvršitve kaznivih dejanj, je navedel Šrot.
V drugi ustavni pritožbi pa je navedel, da sodišča niso konkretizirala zakonskega dejanskega stanja. Njihovo sklepanje o tem, da je storil očitano kaznivo dejanje, naj bi bilo samovoljno. Sodišča naj tudi ne bi obrazložila njegova ravnanja v zvezi s prodajo delnic Istrabenza. Ustavno sodišče pritožb ni sprejelo v obravnavo, saj po mnenju sodnikov niso bili izpolnjeni za to zahtevani zakonski pogoji.
Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško je bil leta 2013 obsojen zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza. Sodbo je doslej izpodbijal na vseh stopnjah - višjem, vrhovnem in ustavnem sodišču - vendar na vseh treh neuspešno.
Za razliko od njega je bil nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar uspešen na vrhovnem sodišču, ki je sodbo razveljavilo in zadevo poslalo v ponovno sojenje, a ga je sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča pred časom znova spoznal za krivega pranja denarja. Sodba še ni pravnomočna, zadeva pa bo zastarala poleti prihodnje leto.
