Po navedbah tožilstva si je paroh Bošković prisvojil del donacij oziroma 114.000 evrov, ki jih je Slovenska pravoslavna cerkev (SPC) prejela za začetek gradnje pastoralnega centra ob Cerkvi svetega Cirila in Metoda na Prešernovi cesti v Ljubljani, in si s tem denarjem zgradil hišo v Gameljnah.
Sojenje se bo nadaljevalo v petek, ko bo predvidoma zaslišan Boškovićev ovaditelj in stanovski kolega Željko Lubarda.
Iz cerkvene malhe naj bi na veliko jemal tudi za plačevanje naročnin za časopise in revije, RTV-naročnine, položnic Telekoma Slovenije in podjetja Ljubljanski kabel, članarine AMZS, računov za mobilne telefone, zamudnih obrokov pri Merkurju, obrokov za posojilo pri NLB Leasing Maribor, življenjskega zavarovanja, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, lizinga za chevrolet avea. Povedano v evrih: za zasebne izdatke in izdatke svoje družine naj bi obdolženi paroh zapravil dobrih 73 cerkvenih tisočakov. Skupno naj bi torej SPC oškodoval za slabih 187.000 evrov. Obtožnica 62-letnika bremeni dveh nadaljevanih kaznivih dejanj: neupravičene uporabe tujega premoženja in zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. V obeh primerih je zagrožena kazen do osem let zapora.
Vedno deloval z blagoslovom metropolita
Poročali smo že, da se je paroh zagovarjal, da je vedno deloval z »blagoslovom« danes že pokojnega zagrebško-ljubljanskega metropolita Jovana Pavlovića. Z metropolitom je bil obdolženi tudi dogovorjen, da lahko iz cerkvene blagajne pokriva tekoče stroške članov svoje družine, saj je svoje prihodke vedno puščal cerkvi. Pravoslavni duhovniki so namreč upravičeni do izplačila mesečne plače v višini 1500 evrov, ki pa je Bošković po lastnih besedah nikoli ni vzel, niti ni jemal denarja, ki mu sicer po cerkvenem pravu pripada in so mu ga verniki dajali ob krstih, pogrebih ...
Na leto zaslužil do 100.000 evrov
Navedbe obdolženca je včeraj potrdila njegova takratna blagajničarka Milena Božič, pa tudi starešina SPC v Kopru Tomo Čirković, ki je Boškovića v Ljubljani občasno nadomeščal. Po Čirkovićevih besedah so Boškovićevi letni prihodki po njegovem vedenju znašali okrog 100.000 evrov, vse pa je tako rekoč vlagal v izgradnjo kulturno-pastoralnega centra. Kot je bilo slišati, je v tistem času Bošković deloval kot edini paroh na območju Ljubljane, danes pa jih je pet. Njegovo stanovanje na Gruberjevem nabrežju je služilo kot sedež ljubljanske cerkvene občine, v praksi pa nekaj časa celo kot sedež metropolije, saj je bil metropolit Pavlović zadnja leta pred smrtjo hudo bolan.
Za 187 tisoč evrov je obdolženi po izračunih tožilstva oškodoval SPC, medtem pa SPC premoženjsko pravnega zahtevka sploh ne uveljavlja.
V petek bo predvidoma zaslišan ovaditelj
Metropolitovo starost in bolezen naj bi izkoriščal Boškovićev ovaditelj in stanovski kolega Željko Lubarda v navezi z metropolitovo mladostniško simpatijo in pozneje kuharico Snežano P. S spletkarjenjem naj bi Lubarda dosegel, da je prišel službovat v Ljubljano, njegov edini cilj pa naj bi bil polastiti se cerkvenih novcev. Glede na to, da ima ljubljanska cerkvena občina največ vernikov v Sloveniji, so tudi prihodki veliko večji (pa tudi stroški) kot na primer v Celju, Kopru ali Novem mestu. Zgolj kot zanimivost: Bošković je v 25 letih službovanja v Ljubljani opravil 4242 krstov, verniki pa v povprečju za to menda dajejo po 100 evrov. Samo s krsti je torej Bošković v 25 letih v ljubljansko cerkveno blagajno prispeval skoraj pol milijona evrov. Sojenje se bo nadaljevalo v petek, ko bo predvidoma zaslišan ovaditelj Lubarda.
