Zgodilo se je v Občini Markovci. Starejša moška sta z bomboni otroka vabila v svoje prevozno sredstvo. K sreči sta bila podučena, kako se v takih primerih stvari streže, in sta jo popihala.
Na tem mesu velja še enkrat objaviti nekaj smernic, ki se jih je pametno držati in ki jih priporočajo policisti.
Kako ravnati, ko do otroka pristopi neznanec
Mlajši, predvsem dekleta in otroci, naj se z neznanci ne zapletajo v pogovore, če pa jih ti že ogovorijo, naj bodo pozorni na morebitna sumljiva ravnanja, vsiljivo nagovarjanje, nespodobna povabila ipd. V nobenem primeru naj ne vstopajo v vozila takih oseb in naj z njimi ne odhajajo, tudi če ta reče, da pozna njihove starše ali da je tako dogovorjeno.
Otroci naj v takih primerih stopijo stran od neznanca in ostanejo na razdalji, pokličejo svojega starša, pristopijo do drugega odraslega, ki je v bližini in prosijo za pomoč ali pa takoj odidejo naprej in si poiščejo zatočišče v prostorih, ki so označeni z varno točko. Lahko se zatečejo tudi v prvo dostopno ustanovo, npr. v trgovino, lekarno, banko ipd., kjer naj zaposlene prosijo za pomoč. Takoj naj tudi pokličejo na interventno številko policije 113.
Če neznanec otroka nagovarja v okolici vzgojno-izobraževalnih ustanov, naj otrok odide v vrtec, šolo in naj se o dogodku zaupa delavcem ustanove (vzgojiteljem, učiteljem, kuharicam, snažilkam ali drugim odraslim osebam). Zavod naj o dejanju seznani starše, policijo, v nadaljevanju pa tudi ostale strokovne delavce, ostale otroke in njihove starše.
Starši naj se z otroki pogovarjajo
Otrok mora v vsakodnevnih in osebnih pogovorih s starši pridobiti občutek zaupanja. Zato naj se starši s svojimi otroki pogovarjajo in jih naučijo pravilnega ravnanja in obnašanja.
Starši naj se z otrokom tudi natančno dogovorijo, kdo ga pride iskat pred šolo, na trening ipd., kam natanko (pred vrata, na parkirišče, v avlo) in kako. Ob vsakršni spremembi naj se odrasli z otrokom pogovori, mu razloži spremembo in se z njim dogovori o njej. Vsak dogovor naj velja le za konkretni dan, za konkretno osebo in nič več.
Starši naj skupaj z otroki ugotovijo še, kje so za otroka varne točke (npr. vrtec, šola, Unicefova varna točka, policijska postaja, policijski avtomobil, trgovina, zdravstveni dom ipd.) in naj spoznajo, kdo so varne osebe (vzgojitelj, učitelj, policist, zdravstveni delavec, gasilec, trgovka ipd.). Otrok potrebuje sporočilo, da mu lahko drugi ljudje – odrasle osebe – pomagajo.
Delo z otroki naj zato temelji na osveščanju o nevarnostih in pravilnem odzivanju nanje. Posredovanje informacij pa naj ne bo zastraševalno, temveč usmerjeno v poudarjanje pravilne reakcije in ustreznega ravnanja.
Pomembne so hitre in popolne informacije
Vsak sum, da je bilo storjeno nezakonito dejanje, še posebej takrat, ko so lahko ogroženi otroci, je treba takoj naznaniti policiji na interventno številko 113 in sporočiti čim več podatkov o dejanju in vpletenih osebah.
Policisti pridobivajo potrebne in pomembne informacije tudi od oseb, ki bi lahko podale konkretne opise dejanj, opise oseb ipd. In prav zato policija apelira na javnost, da so za uspešno preiskavo dejanja pomembni tudi očividci, ki so bili priča dogodku ali pa so celo pomagali otroku.
Policisti odsvetujejo umikanje v anonimno prijavljanje dogodkov ali anonimno
Predlagajo, naj vsak s svojo aktivno vlogo postane glas otroka. Otrokom je treba zagotoviti varnost, prav tako pa jih je potrebno seznanjati z nevarnostmi, da bi se nanje znali odzvati.
