Novice Svet24

Da je oseba pogrešana, po navedbah policije navadno ni posledica kaznivega dejanja, "je pa pogosto izraz in končni izid globljih konfliktov v osebi v povezavi z njenim okoljem".

Pri mladoletnikih gre po njihovih navedbah največkrat za odhod od doma, razlogi zanj pa so lahko različni - težave v šoli, nasilje v družini, raziskovanje ... Pri starejših osebah pa so najpogostejši zdravstveni razlogi, kot so demenca ali katero drugo bolezensko stanje.

Mladoletniki se po izkušnjah policije največkrat zatečejo k prijateljem, stricem, tetam in babicam, manjši delež pa jih bega po mestu ali kje drugje. "Izkušnje imamo, da starejši mladoletniki pobegnejo od doma tudi zaradi večje potrebe po svobodi in želji po dogodivščinah, zato se na primer odpravijo na morje ali v kakšen bolj oddaljen kraj," pravijo.

Čas pogrešanja osebe je odvisen od posameznih primerov - lahko je to samo nekaj dni, lahko pa tudi več let. "Največ pogrešanih oseb se vrne po dveh do treh dneh, manjši del v nekaj tednih, bistveno manj pa je primerov, ko osebe ne najdemo nekaj mesecev ali let," pravijo.

Od 60 do 70 odstotkov oseb, ki so pogrešane in jih išče policija, se samih vrne domov, 10 odstotkov jih najde policija, v okoli 15 odstotkov pa osebo najdejo mrtvo (naredi samomor, opeša ali doživi nesrečo). "Le" v okoli enem odstotku so pogrešani žrtve različnih kaznivih dejanj.

Statistike o tem, kolikšen delež od trenutno 232 izginulih oseb je pogrešan že dlje časa, na policiji nimajo. Na spletni strani policije je sicer razvidno, da policija najdlje pogreša Džovano Rodič, ki je pogrešana od leta 1982.

Kot pogrešano policija obravnava tisto osebo, o izginotju katere je obveščena ali njeno odsotnost zazna sama. Pri tem je zmotno mišljenje, da je glavni razlog za status pogrešane osebe to, da je pogrešana dlje časa. "Pri pogrešanjih je treba namreč nujno upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad osebe, običajev, obnašanja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti. Glavni element pogrešanosti je torej nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena," pravijo.

Da je oseba pogrešana, lahko prijavi vsakdo. Prijavitelj naj v primeru, ko prijavi izginulo osebo, v kar največji možni meri posredujejo relevantne informacije. To so fizične in psihične značilnosti osebe, okoliščine izginotja ter podatki o okolju, v katerem je oseba živela, pravijo na policiji.

Pri tem zatrjujejo, da osebo ves čas, ko je pogrešana, aktivno iščejo. "Dejstvo pa je, da se z oddaljevanjem od časa, ko je bila neka oseba zaznana kot pogrešana in povečanjem stopnje in obsega preverjenih podatkov, ki jih policija zbere, intenzivnost iskanja zmanjšuje," dodajajo.