Savićeva, sedaj že upokojena medicinska sestra, je dejala, je bil 16. december 2014 naporen dan, Radan pa je ponjo tisti dan prišel večkrat. Ko sta le prišla do omenjenega pacienta, ji je Radan naročil, naj pacientu nastavi 100 mililitrski odmerek kalija, kar se ji je sicer zdelo nenavadno. Vprašala ga je, kako naj teče, Radan pa ji je odvrnil, da hitro. Po navodilih zdravnika je Savičeva odmerek nastavila in odšla.
Nekdanja medicinska sestra je dodala, da se je kasneje vrnila, da bi v temperaturni list vpisala odmerek kalija, a jo je Radan z dvignjeno roko vstavil, češ naj tega ne stori, saj je kalij tekel mimo pacienta. Savičeva je dejala, da je pacient umrl okoli 15 ali 20 minut po tem, ko ji je zdravnik naročil odmerek kalija. Poudarila je tudi, da sama ni videla, kam je kalij tekel.
Drugi je kot priča nastopil Viktor Švigelj, ki so ga po aferi razrešili z mesta predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike. Ta je pojasnil, da je za sporni dogodek slišal dan po njem, in sicer od zdravnice Branke Ožek. Kot je pojasnil, je o dogodku govoril tudi z Radanom, ki mu je potrdil, da je pacientu dal kalij. Nista se pa pogovarjala o tem, ali je tekel v ali mimo pacienta.
Na vprašanje, ali bi danes odredil obdukcijo, če bi vedel za okoliščine, ki naj bi vodile do pacientove smrti, je Švigelj odgovoril, da ne. Kot je pojasnil, namreč po smrti z nobeno metodo ni mogoče dokazati jasne koncentracije kalija v pacientu za časa življenja. Dodal je, da iz očesne tekočine lahko določiš približni čas smrti, sicer pa gre za edini elektrolit, ki ga ne moreš dokazati.
Švigelj je še povedal, da mu Radan ni povedal, da je kalij pacientu dal zaradi provokacije, je pa kot iskrene ocenil Radanove besede, da ni mogel gledati, kako pacient trpi. Švigelj je še ocenil, da je oddelek solidno funkcioniral, brez dvoma pa so bili odnosi občasno napeti.
Predsedniku komisije za medicinsko etiko na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Štefanu Grosku pa je za dogodek s kalijem povedal Radan sam. Kot je na sodišču pojasnil Grosek, ga je Radan poklical po telefonu in dejal, da bi se rad pogovoril o etični zadevi.
Po besedah Groska, mu je Radan v pogovoru povedal o pacientu in o situaciji, v kateri se je znašel. Tudi Grosku pa Radan ni omenil, da je kalij stekel mimo pacienta. Grosek je bil po dogodku v stiku s Švigljem, s še enim članom etične komisije pa sta mu naročila, naj o dogodku obvesti strokovnega direktorja nevrološke klinike Davida B. Voduška, kar je tudi storil.
Grosek je pojasnil, da mu je Radan omenil težke razmere na oddelku, da je šlo za provokacijo pa je prvič slišal po televiziji. Na koncu je dejal, da je po pogovoru z Radanom razumel, da je pacient umrl zaradi kalija.
Radana, ki so ga na sodišče pripeljali iz pripora v spremstvu pravosodnih policistov, so iz UKC Ljubljana odpustili januarja lani. Prav tako sta brez položajev ostala predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki UKC Bojana Žvan in Švigelj.
Radan sicer od kliničnega centra terja odškodnino v višini 52.000 evrov oziroma deset bruto plač. Proti njemu teče še kazenski postopek. Obtožnica ga med drugim bremeni šestih umorov, ponarejanja, zlorabe uradnega položaja oz. pravic in neupravičenega strokovnega snemanja.
