Na zbornici so s pojasnili v tej zadevi skopi, saj da postopek še ni končan. Je bil pa bolj zgovoren Škripec. Za STA je pojasnil, da ga je prijavil odbor za zobozdravstvo. Škripec je namreč organiziral predavanja, kjer je govoril o drugačnih pristopih k zdravljenju zob, kot jih priznava uradna dentalna medicina.
Med drugim nasprotuje amalgamskim zalivkam in hermetičnemu zaprtju mrtvega zoba. Amalgamske zalivke so zaradi vsebnosti živega srebra po njegovih navedbah povezane z nekaterimi nevrodegenerativnimi boleznimi, zaprtje mrtvega zoba pa da vodi v vnetja, kar lahko prispeva denimo k razvoju raka, je pojasnil.
Po uradni doktrini amalgamske zalivke niso sporne, prav tako stremijo k temu, da se zoba, tudi če je mrtev oz. brez živca, ne ruva, pač pa se ga obdrži v čeljusti in po zdravljenju zalije in zapre.
Škripec pojasnjuje, da ga je obtožnica bremeni kršitve 11. člena kodeksa medicinske deontologije, ki določa, da morajo biti izjave zdravnikov o zdravilih, dietetičnih ali drugih sanitarnih sredstvih vedno strokovno neoporečne, tako v znanstvenem in zdravstvenem tisku kot v javnih občilih.
Nekritično objavljanje in posredovanje diagnostičnih metod in nezadostno preizkušenih načinov zdravljenja pred nestrokovno javnostjo in prikrivanje nevarnosti takšnih metod pa je po omenjenem členu prekršek.
Škripec priznava, da zagovarjal alternativne metode v zobozdravstvu, a ne v smislu čaranja, pač pa da so te metode objavljene v strokovnih zobozdravstvenih revijah.
Postopek proti njemu pri zbornici se, kot navaja, vleče od leta 2012. Najprej je bil obsojen na prvostopenjskem razsodišču zbornice, nato po pritožbi še na drugostopenjskem. To je predlagalo, naj se mu po upravnem postopku začasno odvzame licenca. Upravni postopek še teče, sedaj svoje mnenje v tem primeru pripravlja izvedenec.
Sicer pa je razsodišče zbornice lani in letos izreklo pet opominov ali javnih opominov, v enem primeru se je odločilo za strokovno opozorilo.
Tožilstvo oz. razsodišče zbornice se je letos ukvarjalo tudi s poročilom o izrednem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije, ki ga je izvedla mednarodna komisija v okviru zbornice. Poročilo je bilo razsodišču in tožilcu posredovano, da bi ugotavljali strokovno odgovornost posameznih zdravnikov.
A je predsednik razsodišča Brane Mežnar nedavno na seji skupščine zbornice dejal, da na podlagi poročila in brez potrebne medicinske dokumentacije, ki so jo zasegli preiskovalni organi, ni možno presojati o možnih strokovnih napakah zdravnikov.
"Možna je le ocena objektivne strokovne in poslovne odgovornosti za posledice s strani odgovornih na nivoju oddelka, klinike in zavoda," za kar so pristojni ministrstvo za zdravje in svet UKC Ljubljana. Razsodišče in tožilec pa bosta odločala o domnevnih nepravilnostih šele po prijavi. Tako v tem trenutku ne vidi možnosti, da bi lahko le na podlagi poročila pri razsodišču vodili postopke proti zdravnikom.
Poročilo namreč največjo odgovornost za stanje v programu otroške srčne kirurgije, v katerem naj bi leta 2012 zaradi neoptimalnega zdravljenja umrli štirje otroci, bremeni zlasti izraelskega kirurga Davida Mishalyja, njegovega slovenskega učenca Roberta Blumauerja in vodstvo UKC Ljubljana.
Kriminalisti so nedavno eno osebo tudi ovadili zaradi malomarnega zdravljenja, ki naj bi prispevalo k smrti štirih otrok. Neuradno gre za Blumauerja.
