Svojega greha, velike tatvine, nekdanji varnostnik Borut Hriberšek, znan tudi po vzdevku Robin Hood, ne more pozabiti, čeprav je že odslužil zaporno kazen. Dejanje nad njim visi kot Damoklejev meč. Zdaj ga toži nekdanji delodajalec Sintal in od njega zahteva 42.345 evrov zaradi izplačila odškodnine oziroma škode, povzročene delodajalcu.
POPIHAL JO JE Z VREČAMI DENARJA
Hriberšek je 6. aprila 2013 iz centralnega trezorja podjetja Sintal v Šiški v svoj žep oziroma vreče pospravil 1,028.800 evrov. Po dejanju je v svojem stanovanju pustil 9200 evrov in na bencinskem servisu poravnal materin dolg, ki ga je dolgovala kamniškemu domu za upokojence v višini okoli 350 evrov. S preostankom šelestečih bankovcev v vrečah jo je z avtomobilom popihal v Avstrijo in Nemčijo. Čez nekaj dni se je predal slovenskim organom pregona. Ob aretaciji je imel pri sebi okoli 75 tisoč evrov, v sef na železniški postaji v Mannheimu je na varno pospravil 810.425 evrov, 110 tisoč evrov je skril pri avstrijskem prijatelju, manjkalo pa je 23.989 evrov.
DOLETELA GA JE MILA KAZEN
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je Hriberšek pokesal očitka. »Rad bi se opravičil vsem bivšim sodelavcem, ker delajo pošteno, za kakršenkoli denar že, pa tudi Sintalu. Dejanje globoko obžalujem. Se ne izplača oziroma za to ni nobene moralne podlage,« je po priznanju dejal Hriberšek. Sodnik mu je prisodil dve leti tako imenovanega vikend zapora in da v petih letih vrne manjkajoči denar, to je dobrih 23 tisoč evrov. Ker se Hriberšek ni držal zaporniških pravil, je moral manjši del kazni odslužiti v klasičnem zaporu.
ZAHTEVA ZAMUDNE OBRESTI
Sintal zdaj od njega na delovnem in socialnem sodišču zahteva dobrih 42 tisoč evrov, ker si želi, da poravna zamudne obresti na milijon evrov. Sintal je imel namreč tolikšen znesek vezan, a je moral po Hriberškovi tatvini depozit razvezati. Posledica tega je bila, da so dobili precej manjše obresti, kot bi jih lahko sicer. Po aretaciji je namreč trajalo nekaj časa, da je denar iz Avstrije in Nemčije prišel nazaj do Sintala, poleg tega pa je nekaj denarja precej časa »ždelo« na policiji in sodišču.
RAZVEZA DEPOZITA
Na včerajšnji obravnavi, Hriberšek se je ni udeležil zaradi bolezni, je Sintalova finančnica pojasnila, da je pri ukradenem denarju šlo za denar naročnikov, ki so ga jim morali vrniti. A ker niso imeli dovolj denarja na tekočem računu, poleg tega so morali še izplačati plače okoli tisoč zaposlenim, so NLB prosili za razvezo depozita. Čez pet dni so imeli denar na tekočem računu in so potem lahko poravnali dolg naročnikom. Na prostor za priče je stopila tudi ekonomistka NLB, ki je dejala, da je strošek razveze depozita znašal 1600 evrov. Ob tem je še postregla s številko: če ne bi bilo predčasne razveze depozita, bi obresti znašale okoli 7300 evrov, tako pa so 4121 evrov. Ali bo Hriberšek moral seči še v žep, bo izvedel pisno.
