Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje »Opozorilne dogodke je treba obravnavati resno in jih jemati kot poduk ter napotitev, da vzpostavimo primerne odnose in sistem, ki bo tudi v resnici deloval in se izvajal.«
V zadnjem letu je slovensko zdravstvo prizadelo več afer. Dve najbolj odmevni, afera otroška srčna kirurgija in afera Radan, imata ob tem skupno točko – neurejene in napete odnose med zdravniki in ostalim osebjem.
O nevzdržnem stanju je bilo v zadnjih letih izrečeno nič koliko opozoril. »Če se stanje bolnika ponoči poslabša, nas je strah zbuditi dežurnega zdravnika. Kričanje in zaničevanje našega dela sta del našega vsakdana,« nam je že pred meseci o napetih odnosih v UKC Ljubljana dejal eden od zaposlenih. Toda kljub vsem mogočim opozorilom in kritikam se ni spremenilo nič. Vse do izbruha obeh afer, ki sta pretresli slovensko javnost.
Afera Radan in interni upravni nadzor
Januarja letos je v javnosti prišla informacija, da naj bi Ivan Radan, zdravnik na nevrološki kliniki, z usodno mešanico zdravil skrajšal življenje enemu bolniku. Toda kriminalisti, ki opravljalo preiskavo, menijo, da je primerov sumljivih smrti še mnogo več (po nekaterih informacijah naj bi policija Radana sumila vsaj osmih umorov). Ministrica za zdravje je v začetku februarja zato odredila izredni upravni nadzor na intenzivnem oddelku nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Komisija, ki je opravila nadzor, je ugotovila številne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, od kršitev na področju spoštovanja delovnopravne zakonodaje, predpisovanja in aplikacije zdravil, spoštovanja bolnikovih pravic, spoštovanja zakonskih določil o organih in organizaciji zavoda ter internih aktov pa do kršitev določil na področju izvajanja zdravstvene dejavnosti. Nekatere kršitve so ugotovili le na intenzivnem oddelku nevrološke klinike, kjer je deloval Radan, nekatere pa za celotno kliniko in tudi za ves klinični center, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejala ministrica Milojka Kolar Celarc.
Zatajili nadzorni mehanizmi
Nadzor je bil sicer upravni, in ne strokovni, je pa zajel tudi primere smrti Radanovih bolnikov. Ob prvem razkritem primeru bolnika, ki naj bi konec preteklega leta umrl zaradi mešanice kalija in morfija, je ministrica opozorila, da je bilo razkritje posledica spleta naključnih dogodkov. Po razkritju odgovorni niso ustrezno ukrepali, nekaterih potrebnih aktivnosti sploh niso izvedli, nekaterih pa ne pravočasno.
V tem primeru so zatajili nadzorni mehanizmi, saj se jih zaposleni niso držali. Zato tudi nevarnosti niso zaznali pravočasno, čeprav bi jo lahko, kaže nadzorno poročilo. Zaposleni so po dogodku večinoma molčali in o dogodku niso poročali.
»Zdravstveni tim v posameznih primerih obravnave ni deloval oziroma ni izpolnjeval svojega namena in vloge, medicinske sestre večinoma mehansko sledijo navodilom zdravnika, zlasti zaradi negativnih odzivov, ki jih pogosto dobijo od večine zdravnikov. Odnosi med zdravstvenimi delavci v nadzorovanem oddelku niso optimalni, saj komunikacija pogosto ni primerna, ni zadostna in premalo organizirana oziroma strukturirana, na oddelku vsekakor obstajajo priložnosti za izboljšave na področju nadaljnje krepitve medsebojnih odnosov,« je med drugim ugotovila komisija, ki je opravila nadzor. Med zaposlenimi v kliničnem centru ravno zaradi napetih odnosov kroži šala, da je ravno bolnišnica najnevarnejši kraj za bolnike. Na srečo pa je to le šala, ki naj bo v opomin tistim, ki skrbijo za naše javno zdravstvo.