Pri štirinajstih letih naj bi Trobec po nekaterih navedbah požgal sosedovo seno in pri osemnajstih ukradel moped. Po odsluženem vojaškem roku je sprva delal pri Jugoslovanskih železnicah, nato pa je odšel v ZR Nemčijo. Leta 1974 se je vrnil v domovino in se istega leta poročil z 21 let starejšo Štefko K.
Nekdanja žena se je pozneje spominjala, da ga je videla, kako je trpinčil psa. Tudi do nje je bil grob in se kmalu podal v kriminal. Zagrešil je več ropov, tatvin in goljufij, nakar je bil obsojen na trinajst mesecev zaporne kazni. Takrat so prvič opazili znake psihične nestabilnosti. V Psihiatrični bolnišnici Polje so ga zdravili tudi z elektrošoki, potem so ga razglasili za zdravega in izpustili, čeprav je bil označen za psihopata.
Tudi po vrnitvi na prostost so ga pestile težave: njegov zakon se je končal z ločitvijo, zapadel je v alkoholizem in spet začel krasti. Leta 1978 je na svojem domu v Dolenji vasi posilil in umoril vsaj pet žensk – 18-letno Vido Markovič, 52-letno Marjano Cankar, 20-letno Urško Brečko, 42-letno Ano Plevnik in 35-letno Zorko Nikolič, pozneje pa je priznal še umor 36-letne Olge Pajič. Vse je zadavil in nato sežgal v krušni peči.
Njegovi zločini so prišli na dan šele, ko je leta 1979 poskušal oropati nemškega turista. Ta si je zapomnil registrsko številko njegovega avtomobila, pri posredovanju pa je policija odkrila več ukradenih predmetov. Med preiskavo so preiskali tudi njegov drugi dom v Dolenji vasi, kjer so našli zoglenele ostanke človeških teles.
Kot zadnji v zgodovini Slovenije je bil obsojen na smrtno kazen. Po pritožbi na vrhovno sodišče Slovenije mu je to spremenilo kazen v takratno najvišjo zaporno kazen – dvajset let. Med prestajanjem kazni je dvakrat (maja 1988 in 28. avgusta 1992) poskušal umoriti sojetnika, za kar je bil obsojen na enotno kazen 15 let zapora. Njegova kazen bi se iztekla leta 2014, a je prej v zaporu storil samomor z obešenjem. Domneva se, da je bil povod za to dejanje predhodna smrt njegove matere (marec 2006) in napredujoči rak na prostati.
Dogodki na današnji dan
1416 – Hieronim Praški zažgan na grmadi
1431 – Ivana Orleanska zažgana na grmadi
1635 – podpisan praški mir, ki prinese le kratkotrajno premirje v tridesetletni vojni
1814 – s pariškim sporazumom se Franciji povrnejo meje pred letom 1792, Napoleon izgnan na Elbo
1917 – predsednik Jugoslovanskega kluba v avstro-ogrskem parlamentu, Anton Korošec, prebere majniško deklaracijo, ki se zavzame za južnoslovansko enoto v okviru habsburške monarhije
1962 – ob obnovitvi katedrale v Coventryju premierno izvedejo Brittnov Vojni rekvijem
1967 – Biafra razglasi odcepitev od Nigerije
1971 – izstrelijo medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 9 proti Marsu
1972 – pripadniki Japonske rdeče armade izvedejo teroristični napad na telavivsko letališče Lod Airport in ubijejo 24 ljudi
1989 – protestniki na pekinškem Trgu nebeškega miru postavijo 11-metrski kip Boginje demokracije
1998 – potres v severnem Afganistanu zahteva približno 5000 žrtev
Rojstva na današnji dan
1814 – Mihail Aleksandrovič Bakunin, ruski anarhist (po julijanskem koledarju rojen 18. maja)
1814 – Eugene Charles Catalan, belgijski matematik
1862 – Anton Ažbe, slovenski slikar
1908 – Hannes Olof Gösta Alfven, švedski elektroinženir, astrofizik, nobelovec 1970
1909 – Benny Goodman, ameriški jazzovski glasbenik
1934 – Aleksej Arhipovič Leonov, ruski kozmonavt
1937 – George Zweig, ameriški fizik
1941 – James Rachels, ameriški filozof
1946 – Dragan Džajić, srbski nogometaš
1953 – Colm Meaney, irski filmski igralec
1980 – Steven Gerrard, angleški nogometaš
Smrti na današnji dan
1593 – Christopher Marlowe, angleški dramatik, pesnik, prevajalec
1594 – Balint Balassi, madžarski pesnik
1640 – Peter Paul Rubens, belgijski (flamski) slikar
1744 – Alexander Pope, angleški pesnik, pisatelj
1778 – François-Marie Arouet – Voltaire, francoski pisatelj, filozof
1885 – Matej Tomc, slovenski podobar in rezbar
1927 – Leopold Turšič, slovenski duhovnik in pesnik
1960 – Boris Leonidovič Pasternak, ruski pisatelj, pesnik, nobelovec 1958
1961 – Rafael Leonidas Trujillo Molina, dominikanski diktator
1992 – Antoni Zygmund, poljsko-ameriški matematik
2006 – Boštjan Hladnik, slovenski filmski režiser
