Kriminalisti so v postopku ugotovili, da je bilo štajerska podjetje, ki se ukvarja z računalništvom in informatiko, letos poleti obveščeno o sumu nepravilnosti pri oddaji obračuna okoljske dajatve carinskemu organu po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja, zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, kasneje pa v skladu s predpisi o prekrških tudi o uvedbi prekrškovnega postopka zaradi suma prekrška.
Odgovorna oseba podjetja je očitke iz obvestila o prekršku zato preverila pri pristojnem carinskem organu in se z osumljencem, ki je bil v funkciji pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa, dogovorila za sestanek. Na sestanku je osumljenec podjetniku pojasnil, da gre pri očitani nepravilnosti za manjši carinski prekršek, ki se lahko sankcionira z globo najmanj 5.300 eurov za odgovorno osebo in podjetje, kar je »opcija A«, ali pa z opominom in s podkupnino 400 eurov, kar je »opcija B«.
Takih »opcij« v uradnih postopkih ne sme biti, odločitev prekrškovnega organa pa bi morala temeljiti izključno na dejstvih in dokazih, ki so ugotovljena skozi postopek, uradna oseba pa mora tudi po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva za izdajo zakonitega akta, okoliščine pa v skladu s tem upoštevati še pri odmeri sankcije. Osumljenec tega ni upošteval in je aktivno vplival na odločitev podjetnika po »opciji B« in podkupnino sprejel.
S prepovedanim ravnanjem si je osumljenec pridobil nezakonito korist, njegovo dejanje pa zaradi aktivnega sodelovanja podjetnika in kriminalistov ni ostalo neodkrito. Osumljenec je bil zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja tudi pridržan in po zavarovanju dokazov s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalni sodnici kranjskega sodišča, ki je podkupljivega uradnika spustila na prostost.
Za kaznivo dejanje se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo.
