Mineva šest let od nasilne smrti Rasima Agovića, ki ga je pred pekarno v Kamniku ustrelil Vehbi Rahmani.
Šestega novembra 2008 se je 47-letni Rasim Agović iz majhne vasice v Tuhinjski dolini skupaj s svojim starejšim sinom Nijazom odpravil v Črno goro kupovat zemljišče za hišico ob morju. Njuna pot pa se je prehitro končala že v Kamniku, pred pekarno na Ljubljanski cesti 3d, kamor je starejši član odprave Agović stopil še po kruh.
Ko je kupil sveže pečene dobrote in se nameraval usesti v avto, mu je pot prekrižal štiri leta starejši Kamničan Vehbi Rahmani. Iz žepa je potegnil pištolo in Agovića trikrat ustrelil, dvakrat v prsi, za tem pa še v glavo. Agović je na ulici obležal mrtev, njegov rabelj pa je po pripovedovanju očividcev vzkliknil:»Yes,« in odkorakal s kraja zločina. Nekdaj dobra prijatelja in sodelavca sta se sprla zaradi Rahmanijevih blodenj, da ima Agović razmerje z njegovo ženo. Šlo je celo tako daleč, da je Rahmani zahteval ugotavljanje starševstva za sina, češ da ni njegov. Analiza DNK je njegove sume ovrgla, zamere do Agovića pa so ostale ...
Rahmani trenutno prestaja desetletno zaporno kazen, o njegovi usodi pa so dvakrat odločali okrožni in dvakrat višji sodniki, preden je padla dokončna sodba v imenu ljudstva. Prvič je bil možakar obsojen na 14 let, v ponovljenem sojenju na 12 let, na začetku leta 2011 pa so mu višji sodniki kazen znižali še za dve leti. V ponovljenem postopku so namreč ugotovili, da ni streljal zaradi nizkotnih nagibov, kot je pisalo v prvotni sodbi, zato je tožilstvo spremenilo očitek iz umora v uboj. Med olajševalne okoliščine so mu šteli, da v preteklosti ni bil nikoli obsojen, dejanje pa je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi ljubosumne blodnjavosti.
Kjer so bile žemljice, je videl cev
Med postopki se je Rahmani branil, da je streljal v samoobrambi, da je v Agovičevih rokah videl cev, čeprav so bile le žemljice. Povedal je, da je bil na Agovića ljubosumen kot vsak moški, dokler ni začel razmišljati, ali je sin, ki mu ga je žena rodila leta 2002 po dveh hčerkah, res njegov. »Ko sem ženo vprašal, ali je moj, je bila naslednjih 15 oziroma 20 sekund tiho, nato pa je samo rekla, da je. To je bilo mojih najdaljših 20 sekund v življenju,« je dejal. Ko je izvid januarja 2008 potrdil očetovstvo, je menda postal najsrečnejši človek na svetu. »Zakaj bi potem namenoma streljal in ubijal?« se je spraševal Rahmani, ki pet let ni vedel za očetovstvo, ob tem pa, dobričina, stresni situaciji navkljub ni zganjal družinskega nasilja ...
