Svoboda novinarskega dela na preizkušnji.
Prispevki so bili sicer objavljeni v času pred parlamentarnimi volitvami 2011, na katerih je zmagala Pozitivna Slovenija, a ji nato ni uspelo oblikovati vlade. Vlado je nato oblikovala SDS, ki je že na ustanovni seji razrešila dotedanjega direktorja Sove Sebastjana Selana, ki Delićevi dela družbo na zatožni klopi. Selana obtožni predlog bremeni kaznivega dejanja opustitve ovadbe Delićeve, za kar je predvidena zaporna kazen do enega leta.
Včeraj je bil pred ljubljanskim okrajnim sodiščem razpisan predobravnavni narok, ki daje obdolženim možnost, da se izjasnijo o očitkih in si ob priznanju krivde »pribarantajo« nekoliko milejšo kazen. Delićeva in Selan očitkov po obtožnem predlogu nista priznala, tako da bo sodnik Marko Češnovar primer razčiščeval na glavni obravnavi.
Je pa že ob začetku včerajšnje obravnave nastal zaplet. Zagovornik Delićeve, odvetnik Emil Zakonjšek, je izpostavil, da v spisu ni vseh dokaznih predlogov, na katere se sklicuje tožilstvo, zato vsebinsko ni mogel pripraviti obrambe. Tožilka Andreja Žvanut je Zakonjšku odgovorila, da je v obtožnem predlogu navedeno, da se kot dokaz izvedejo dokumenti, ki so tajni, zato tudi njihova vsebina ni priložena spisu. Sodnik je v nadaljevanju tožilko pozval, naj do konca predobravnavnega naroka, ki se bo nadaljeval 19. oktobra, predloži vse dokaze, da bo lahko tudi obramba predstavila svoje dokazne predloge, do takrat pa bo sodišče pridobilo odvezo molčečnosti za Selana, ki se bo glede tajnih podatkov Sove, kot je sam pojasnil, tudi vsebinsko zagovarjal.
Ob včerajšnjem začetku sojenja novinarki so se oglasili v Sindikatu novinarjev Slovnije. »Sindikat novinarjev Slovenije se pridružuje pozivu Društva novinarjev Slovenije, da tožilstvo in sodišče nemudoma prekineta pregon novinarke, in podpira vztrajanje novinarke pri pravici javnosti do obveščenosti, ne glede na zagrožene kazenske sankcije,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. V sindikatu novinarjev obsojajo tudi samo možnost politične zlorabe sodstva, saj je lahko novinarka izpostavljena kazenskemu pregonu ne le zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov, ampak tudi zaradi kritike konkretnih nosilcev oblasti, ki so se na objavljena razkritja odzvali ali pa sploh ne. »V tovrstnih primerih kazenski pregon novinarja predstavlja ustrahovanje in grožnjo poklicu, medijskim družbam in dobri obveščenosti državljanov. Menimo, da je treba zakonodajo spremeniti tako, da podobnih postopkov ne bo. V sindikatu si bomo zato prizadevali za zakonsko ureditev imunitete vira, ki medijem posreduje informacijo v javnem interesu, ter za dolžnost novinarja, da mora identiteto takega vira varovati kot poklicno skrivnost,« so še zapisali.
Društvo novinarjev Slovenije je že ob vložitvi obtožnice proti Delićevi opozorilo, da je nedopustno, da se je tožilstvo ujelo v politični obračun nekdanjega vodstva Sove z novinarko. Ocenili so, da so bile njene objave nesporno v javnem interesu, »tudi če bi novinarka razkrivala vsebino tajnih dokumentov, česar sicer ni naredila, pa se v demokratični državi zaradi razkrivanja zaupnih in drugih za javnost pomembnih podatkov novinarjev ne preganja«.
POUDARK1 /
