Okrožno sodišče v Novi Gorici je Črnigoja decembra v zvezi z nakupom in nato prodajo delnic Stavbenika vodilnim zaposlenim v Primorju leta 2001 spoznalo za krivega zlorabe položaja in povzročitve velike gospodarske škode, v višini razlike med prodajno ceno delnic in njihovo menjalno vrednostjo, določeno v pripojitvi.
Poleg triletne zaporne kazni je prvostopenjsko sodišče nekdanjemu predsedniku uprave Primorja naložilo plačilo 25.000 evrov stranske denarne kazni ter da Primorju v stečaju povrne razliko v ceni delnic v višini 1,387 milijona evrov, obresti od te vsote od leta 2001 ter plačilo stroškov sodnega postopka.
Višja državna tožilka Damjana Bandelj je danes za Črnigoja predlagala zvišanje zaporne kazni na tri leta in osem mesecev. Kot je poudarila, je bil posel prodaje delnic za Primorje škodljiv, Črnigoj, katerega cilj je bil pridobitev premoženjske koristi prek privatizacije Primorja, pa je pri tem ravnal naklepno.
Prav tako se je Bandljeva vprašala, zakaj Primorje ni likvidiralo Stavbenika, katerega tržna vrednost ni bila majhna. Med drugim je izpostavila, da je Črnigoj ravnal avtonomno in da bi moral ne glede na dejstvo, ali so bile določene poslovne odločitve skladne s tedaj veljavno zakonodajo, ravnati predvsem v korist družbe.
Črnigojevi zagovorniki so očitke zavrnili in senatu višjega sodišča predlagali oprostilno sodbo oz. razveljavitev sodbe prvostopenjskega organa in ponovno sojenje.
Odvetnik Janez Koščak je prvostopenjskemu sodišču očital spreminjanje pravil igre s tem, ko je dopustilo spremembo obtožbe tik pred koncem glavne obravnave. Opozoril je tudi na različna izvedenska mnenja, pri čemer se je tožilstvo oprlo le na mnenje Mihaela Kranjca, ki da je o konkretnem poslu sklepal brez opore v številkah.
Obramba je vztrajala, da o oškodovanju Primorja sploh ni mogoče govoriti. Danilo Grilj je tako opozoril, da na podlagi določil obligacijskega prava pravno priznana premoženjska škoda ni dokazana in da ni dokazov, da bi bilo tedaj delnice mogoče tretji osebi prodati po višji ceni od realizirane.
Črnigoj je v svojem zagovoru poudaril, da je sodišče v sojenju, ki je potekalo 12 let po očitanih dejanjih, upoštevalo zakone, ki jih leta 2001 sploh ni bilo, kot zakon o prevzemih in t.i. protitajkunska zakonodaja.
Navedel je, da sam ni imel vpliva na postopke pripojitve Stavbenika, saj so te vodili njegovi sodelavci. Ob tem je dodal, da je Primorje pripojilo Stavbenik, ker je potrebovalo nove trge, ter da je pripojitev imela sinergijske učinke za obe podjetji. Glede očitkov, da Stavbenika ni prodal po delih, s čimer bi Primorje več iztržilo, pa je pojasnil, da je bil Stavbenik na robu insolventnosti in praktično ni imel tržne vrednosti.
Senat višjega sodišča bo odločitev strankam sporočil pisno.
