Poplave so do zdaj v Srbiji terjale 27 življenj, prav tako v Bosni in Hercegovini, dva pa sta umrla na Hrvaškem. To so uradne številke, neuradne informacije, ki v zadnjih dneh počasi, a vztrajno prihajajo na dan, pa govorijo o veliko večjih številkah. Javil se je namreč možakar, ki trdi, da so do včeraj samo v Obrenovcu našli 3321 trupel, od tega je devet otrok in dve nosečnici. Prav tako se je oglasila priča, ki trdi, da pristojni trupla zbirajo ponoči, da bi tako prikrili resnično razsežnost katastrofe. Uradni podatki srbskih oblasti na drugi strani govorijo, da je pogrešanih še približno 500 ljudi, a obenem poudarjajo, da verjamejo, da je večina pogrešanih živih. Ob tem so se tako v Srbiji kot v Bosni začele pojavljati ostre kritike na račun lokalnih oblasti. Ljudje so še posebej besni na župana Obrenovca Miroslava Čučkovića, ki mu očitajo, da so jih na nevarnost poplav s sirenami opozorili šele prejšnji petek, ko so poplavne vode v mestu segale že meter visoko.
3321 oseb naj bi po nepreverjenih podatkih umrlo v Obrenovcu.
Čučković je kritike, ki nanj letijo predvsem na družbenih omrežjih, v sredo odločno zavrnil in poudaril, da ni mogel odrediti alarma pred opozorilom meteorološke službe. Poudarja tudi, da gre za katastrofo, ki je nastopila prehitro, da bi jo lahko preprečili. Številnih kritik je deležen tudi beograjski župan Siniša Mali, sicer tesen zaveznik srbskega premiera Aleksandra Vučića. Mali je namreč prejšnji petek priporočil prebivalcem Obrenovca, ki spada v širše območje srbske prestolnice, naj ne zapuščajo domov. Povodenj pa je že odnesla enega srbskega župana. Gre za župana Šabca Miloša Miloševića, ki mu očitajo, da ni pravilno ocenil nevarnosti poplav, ker se mu ni zdelo nujno postaviti obrambnih nasipov ob Drini. Še veliko hujši očitki letijo na srbskega predsednika Tomislava Nikolića, ki ga pretekli konec tedna, ko je bil dobršen del Srbije pod vodo, ni bilo na spregled. Po pisanju nekaterih srbskih medijev naj bi Nikolić konec tedna preživel na svojem vikendu, kjer so pekli jedi na žaru in kuhali rakijo. Iz predsednikovega urada so govorice zanikali in zapisali, da »gre za ponovni poskus, kako diskreditirati predsednika«. Do svojih oblasti so kritični tudi prebivalci bosanskih mest in vasi, ki politikom očitajo nesposobnost in slabo organizacijo reševalne akcije. »Še posebej boleče je gledati po televiziji, kako tovornjaki, polni humanitarne pomoči, zaradi birokracije stojijo na meji,« je dejal prebivalec Sarajeva. Ob temperaturah, ki se bližajo 30 stopinjam Celzija, velik izziv na več območjih predstavlja odstranjevanje mrtvih živali. Te začenjajo razpadati in predstavljajo morebiten vir širjenja bolezni. V Srbiji so po navedbah vlade odstranili že približno 200 ton mrtvih živali.
Po podatkih srbskih oblasti trenutno pogrešajo še približno 500 ljudi.
Za tiste, ki se v naslednjih dneh odpravljate v Bosno in Srbijo, smo o prevoznosti cest v teh dveh državah povprašali na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Kot so nam sporočili, je avtocesta do Beograda normalno prevozna, prav tako je v Srbiji prevozna večina glavnih cest. Veliko več težav je v Bosni. Tam je zaprtih več glavnih cest na relaciji Banja Luka–Jajce–Doboj, kjer je večina cest zaradi plazov neprevozna. Iz AMZS so nam še sporočili, da naj ljudje pred odhodom na pot preverijo stanje na cestah in mejnih prehodih, saj se stanje spreminja iz ure v uro, za pomoč pa se lahko obrnejo tudi na telefonsko številko AMZS 1987.
