Črna kronika

Vlada želi naskrivaj znižati neto plače vsem zaposlenim?

STA / S.R.
4. 7. 2013, 19.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Določilo v predlogu novele zakona o dohodnini, da se olajšave in dohodninska lestvica ne bi več avtomatično usklajevale z inflacijo, pomeni znižanje neto plač in s tem uvajanje kriznega davka, opozarja ZSSS.

Reuters
Bo vlada zares naskrivaj nižala neto plače?

Vlada je določilo v predlog po navedbah ZSSS vnesla naskrivaj, saj je to storila po tem, ko je bil ta v javni obravnavi."Uvaja se t.i. krizni davek, ki smo ga socialni partnerji pri obravnavi nacionalnega reformnega programa že zavrnili kot neprimernega," je na novinarski konferenci danes v Ljubljani dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Vlada, ki je določilo v zakon vnesla po tem, ko je bil predlog v javni obravnavi, želi "s tem manevrom naskrivaj in potiho podtakniti določilo o zniževanju neto plač vsem zaposlenim", pravi Pojetova.

Predlog novele, kot je objavljen med gradivi na spletni strani vlade, predvideva odpravo avtomatičnega usklajevanja z inflacijo pri zneskih davčnih olajšav in neto letni davčni osnovi v lestvici za odmero dohodnine. Možnost usklajevanja bi se prenesla v okvir vsakoletnega sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna.

"Vlada želi s tem manevrom naskrivaj in potiho podtakniti določilo o zniževanju neto plač vsem zaposlenim"

Vlada s tem daje ministru za finance absolutno samostojnost, da se sam odloča, ali se bodo olajšave in meje v lestvici uskladile, opozarja Pojetova. "Za moje pojme je to korak v diktaturo enega samega ministra, ki se svobodno odloča o tem, ali bo uskladil meje ali ne," meni.

Vlada predvideva, da se bi v proračun s to spremembo nateklo dodatnih okoli 30 milijonov evrov. V povprečju bi bila dohodnina višja za dva odstotka.

Po vladnih izračunih bi bila najbolj prizadeta skupina ljudi, ki mesečno zasluži do dve povprečni plači in je tudi najštevilčnejša (skoraj 95 odstotkov zavezancev), in sicer bi plačevali okoli tri odstotke več dohodnine. Tisti s plačo v višini od dveh do sedmih povprečnih plač bi plačali manj kot odstotek več dohodnine, tisti s plačami v višini nad sedem povprečnih plač, pa okoli 0,3 odstotka več dohodnine.

Po izračunih Pojetove bi po novem oseba s povprečno plačo in enim otrokom glede na podatke za lani plačala mesečno neto 16,50 evra več oz. v celotnem letu 198,10 evra. Oseba s 1000 evri bruto plače in brez otrok bi po podatkih za lani plačala neto 3,60 evra več na mesec oz. 43 evrov v celotnem letu.

V ZSSS med predlogi v noveli izpostavljajo tudi različno davčno obravnavo odpravnin po odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti ter odpravnin po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Medtem ko se po predlogu odpravnine pri zaposlitvi za nedoločen čas (do višine desetkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji) ne bi vštevale v davčno osnovo, pa se bi vanjo vštevale odpravnine po zaposlitvi za določen čas.

V ZSSS pravijo, da se ministrstvo ne zaveda narave pravice do odpravnine - ki je enaka pri zaposlitvi za določen in za nedoločen čas, zato bi morali biti davki in prispevki izenačeni. To po navedbah ZSSS potrjujejo tudi nekatere odločitve ustavnega sodišča, zato se po njihovem mnenju postavlja vprašanje, ali bi bila ureditev skladna z ustavo.

ZSSS vlado - ob njenem navajanju razlogov za obravnavo predloga po nujnem postopku, da bi lahko nastala težko popravljive posledice za delovanje države - poziva, naj prepreči hude posledice na standard ljudi, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Zniževanje neto plač bo po njegovih besedah prizadelo ljudi in povečalo revščino. Način, da se v predlog zakona potiho vnašajo takšne spremembe, vodi v nezaupanja in sumničenje, dodaja Semolič.

Predlog novele bo na zahtevo ZSSS v petek obravnaval Ekonomsko-socialni svet.