Na Večni poti v Ljubljani so lani poleti začeli z gradnjo novih fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za računalništvo in informatiko. Novogradnjo izvaja konzorcij podjetij SGP Pomgrad, Begrad in IMP, projekt, vreden 116 milijonov evrov, pa v sedemdesetih odstotkih financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Dodatnih 13 milijonov evrov je primaknilo še superministrstvo. Kako je torej mogoče, da je 37-letni Bajro Trasić za več kot 300 ur dela na »največjem projektu v zgodovini Univerze v Ljubljani« dobil nič evrov plače?
Delavci, ki ne želijo biti imenovani, trdijo, da je Mavmudoski znan prevarant na gradbeniški sceni. V preteklosti naj bi opravljal dela za SCT, po propadu Zidarjevega giganta pa naj bi s sinom Asedinom Mavmudoskim odprla več podjetij, v katerih sta izkoriščala široko ponudbo delovne sile. Med njimi sta podjetji Cerbau in Asard gradnje, tudi eden od podizvajalcev projekta ljubljanske univerze. Tudi Asard ima blokiran bančni račun, direktor Asedin Mavmudoski pa nam je zatrdil, da je svoje delavce vedno pošteno izplačeval in da bo tako tudi v prihodnje. Tudi njegov oče nam je zatrdil, da je za svoje delavce vedno poskrbel v skladu z zakoni, Trasića pa sta oba označila za navadnega lažnivca in lenuha.
Oče in sin v postopkih
V zadnjih dveh letih je Inšpektorat RS za delo v podjetjih Cerbau in Asard skupno opravil 11 inšpekcijskih pregledov. Glede podjetja Cerbau so inšpektorji februarja prejeli dve prijavi domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje, nadzor pa še ni končan, tudi zaradi onemogočanja nemotenega opravljanja nalog inšpektorjev. V podjetju Asard pa so inšpektorji ugotovili kršitve v zvezi z neizplačevanjem plač, razporejanjem delovnega časa in počitkom. Izdana sta bila dva plačilna naloga, oba je lastnik poravnal. Za odpravo nepravilnosti je bila podjetju Asard v lanskem letu izdana tudi ureditvena odločba.
Zoper Asedina Mavmudoskega na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka kazenski postopek zaradi domnevne zlorabe položaja mu grozi do 8 let zapora, zaradi domnevne davčne zatajitve pa do 5 let. Kot pravi obdolženi, ima v demokraciji vsak pravico da toži, drugo vprašanje pa je, ali se bodo očitki izkazali za resnične.
