Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je premierno uprizorila opero Giuseppeja Verdija Rigoletto pod taktirko Benjamina Pionnierja in v režiji Dietra Kaegia.
Na premieri so nastopili Marcel Vanaud k. g. v naslovni vlogi, Armaldo Kllogjeri k. g. kot Vojvoda Mantovanski in Bernarda Bobro k. g. v vlogi Gilde ter solisti, zbor in orkester Opere SNG Maribor.
Nekaj zgodovine ... (povzeto po www.sng-mb.si)
Verdi je naletel na igro Le roi s’amuse (Kralj se zabava ali tudi Kraljev norec) Victorja Hugoja. Kasneje je pojasnil, da "vsebuje zelo močne dramske situacije …", ki so kot nalašč primerne za kompleksno uglasbitev. Hugojeva drama, ki se vsebinsko navezuje na trčenost in objestno vedenje francoskega kralja Françoisa I. (Franc I.), je v času monarhične restavracije ponapoleonske Evrope veljala za razmeroma kontroverzno, kar je avtorja spravilo v težave s cenzuro v Franciji, ki je po prvi dramski uprizoritvi, tj. skoraj dvajset let pred nastankom Verdijeve opere, prepovedala vsakršno nadaljnjo gledališko produkcijo. Ker je Avstrija v tem času neposredno nadzirala velik del severne Italije, je prišlo vprašanje nove operne uprizoritve pred avstrijski svet cenzorjev.
Že od samega začetka se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode "La donna è mobile", ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.
Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem je prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.
Rigoletto - Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda - Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski - Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena - Irena Petkova
Sparafucile - Slavko Sekulić
Monterone - Valentin Pivovarov
Giovanna - Mojca Potrč
Matteo Borsa - Dušan Topolovec
Marullo - Jaki Jurgec
Grof Ceprano - Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano - Valentina Čuden
Usciere - Bojan Hinteregger
Paž - Terezija Potočnik
Scenograf in kostumograf: William Orlandi
Oblikovalec luči : Roberto Venturi
