Mikrobiom, to je svet v našem črevesju, je med Zahodnjaki šokantno okrnjen. Zato so nekateri strokovnjaki zaskrbljeni, kakšen mikrobiotski zapis bomo predali generacijam za nami in ali jim bo sploh še kaj koristil. A ta hip naj vas ne skrbi za tiste, ki sploh še niso prišli na ta svet. Skrbi naj vas za lastno zdravje. Ravno kronično pomanjkanje koristnih bakterij v črevesju naj bi bil razlog za sodobne bolezni, za porast avtoimunskih obolenj in druge zdravstvene težave. Kaj delamo narobe? Osnove, odgovarja Robynne Chutkan. Živimo preveč sterilno in jemo nečisto (nezdravo, prazno ter s pesticidi obremenjeno hrano), ko bi morali početi ravno obratno. Chutkanovo je povezava med zdravjem in črevesjem začela zanimati, ko je sama zbolela ter ko je želela pomagati svoji hčerki, ki je imela težave zaradi pogostega jemanja antibiotikov. Ko je ugotovila, kako pomembno vlogo ima bogat mikrobiom, je svoje znanje začela uporabljati pri bolnikih. Odpravila in olajšala jim je marsikatero zdravstveno težavo, ki je bila pred tem na videz neozdravljiva. A večinoma ne z zdravili, temveč s spremembo prehrane. Vse to je dosegla z vnovično poselitvijo mikrobioma s koristnimi bakterijami. To zna biti velik zalogaj, toda dobra novica je, da večina ljudi po tem res okreva, pojasnjuje.
Cilj, ki je vsem dosegljiv. »Vaši mikrobi se nenehno spreminjajo in razvijajo, in tudi če so utrpeli znatno škodo zaradi zdravil, okužb ali prehrane, je možno doseči ogromen napredek, če pazimo, kaj vnašamo v telo oziroma nanj nanašamo. Mikrobiom, kakršnega imate danes, ni tak, kot je bil ob rojstvu, niti tak, kot bo čez leto ali celo teden dni. Je skrajno dinamičen, se nenehno spreminja in prilagaja vašemu notranjemu in zunanjemu okolju,« piše v knjigi in dodaja, da so jih na fakulteti učili, kako uničiti bakterije in druge mikroorganizme. Četrt stoletja pozneje bolnike uči, kako naj svoje ohranijo: katero hrano naj uživajo, kako naj skrbijo za telo in dom, ne da bi se znebili mikrobov, katera vprašanja zastaviti zdravniku, kadar predpiše antibiotik, in kako bi jim lahko koristil probiotik ali celo presaditev blata. Zdi se ji, da so to nove in bistvene veščine za preživetje, če želimo ostati zdravi v obdobju superčistoče.
Več časa, manj sladkorja. »Zahodnjaška prehrana, polna sladkorja in maščob, pospešuje rast napačnih vrst bakterij v črevesju, življenjski slog, kjer nam dobesedno ne ostane nič časa, da bi šli ven povonjat rože, pa je kaplja čez rob, sploh če so prisotni dodatni dejavniki tveganja, denimo znatna raba antibiotikov.« Namesto da se ukvarjate z vprašanjem, kaj bi morali jesti, da se znebite odvečne teže, si znižate holesterol ali se izognete sladkorni bolezni, bi se morali v resnici vprašati, kaj jesti, da boste imeli bujen vrt bakterij. Kjer so črevesne bakterije uravnovešene, številne in raznovrstne, tam namreč praktično ni prostora za bolezen, je prepričana. Drugi pomembni korak je prepoznati, kaj ogroža rast na vašem črevesnem vrtu. Pa saj nekje globoko v sebi to že vemo, kajne? Sladkor, industrijsko predelana hrana, rafinirane maščobe, alkohol, stres, a poleg vsega tega tudi pretirana čistoča, za nas niso dobri. Res je, tudi pretirana čistoča ima po mnenju strokovnjakinje neverjetno velik vpliv na naš mikrobiom in (ne)zdravje.
Hvalnica umazaniji. »Če si ogledamo današnji zemljevid sveta, bomo bržkone začudeni opazili, da so stanja, kot je Crohnova bolezen, pogostejša v razvitih državah in redkejša v nerazvitih. Teza o čistoči to neenakomerno porazdelitev podpira, saj napeljuje na to, da manj ko smo v premožnih družbah (kot sta ZDA in Evropa) v otroštvu v stiku z bakterijami in paraziti, bolj smo nagnjeni k obolenjem, saj zamejujemo naravni razvoj imunskega sistema. Ta koncept povezujejo tudi s porastom številnih kroničnih tegob: epidemije debelosti, smrtonosnih motenj, kot sta presnovni sindrom in srčno obolenje, psihiatričnih stanj, denimo depresije, manj razumljenih pojavov, kot je avtizem, in celo nekaterih vrst raka – klinične študije pri vseh kažejo opazne okvare mikrobioma. Neizmerno veliko časa namenjamo skrbi za čistočo: umivamo se z agresivnim milom, roke in okolico razkužujemo s kemikalijami ter iz domov in življenj brišemo sleherno sled umazanije. Ker pa dokazi kažejo, da znajo biti mikrobi dejansko bistveni za naše dobro počutje, je morda čas, da razmislimo o svojem pristopu do čistoče in higiene. Stik z umazanijo in mikroorganizmi je nujen, če hočemo usposobiti svoj imunski sistem, da se bo znal ustrezno odzivati na dražljaje iz okolja – na kaj reagirati in kaj prezreti,« poudarja.
Več v reviji Jana št. 7, 15.2.2022
