Novice Svet24

Vsi bi radi postali družboslovci
Splošni trend izbire poklica se, kljub v zadnjem času spremenjenim ekonomskim razmeram, že nekaj let nagiba v prid naravoslovnih in tehniških usmeritev. 
Po podatki Statističnega urada RS, je bilo v letu 2013/14 največ študentov vpisanih v družboslovne študijske smeri (kamor štejeta tudi ekonomija in pravo), okoli 30 %. Sledi področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva z 20 %. Delež slednjega se v zadnjih letih zvišuje, predvsem na področjih matematike in računalništva ter zdravstva in sociale. Najmanj študentov je na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (4 %).

S takšnimi deleži je Slovenija primerljiva z drugimi evropskimi državami, izjema je le Finska, kjer pa je večji vpis na naravoslovne smeri. Pri vpisu študentov na humanistične, umetniške in pedagoške smeri izstopa Avstrija, pri vpisu na zdravstvene smeri Belgija, pri družboslovnih smereh Luksemburg, pri storitvenih programih Madžarska, pri tehnoloških Francija ter pri agrikulturnih Češka. Do razlik pa pride na tretji stopnji študija, kjer so bolj priljubljeni naravoslovni programi.

Iskani poklici do leta 2020
V zadnjih petih letih so se med poklici, ki so bili bolj iskani oz. hitreje zaposljivi, pojavljali predvsem naslednji: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.

Le kateri so poklici prihodnosti, ki jih narekuje Evropa?
- programer na področju softvera, IT strokovnjaki vseh vrst
- sistemski administrator
- finančni analitik
- tržnik, tržni raziskovalec
- farmacevt
- biokemik, biomedicinec
- zdravnik, zobozdravnik
- vsi poklici zdravstvene oskrbe, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
- poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
- strojni inženir
- finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
- poklici s področja transporta in logistike
- zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem)

Zanimivi poklici za prihodnost so še epidemiolog, etični heker, IT ”varnostnik” (varovanje podatkov), zasebni bančnik, spletni oblikovalec, specialist za 3D tiskanje, logistik, strokovnjak za naravno/alternativno energijo, poklici s področja ravnanja z odpadki, poklici v nano medicini, urbani agronomi. Medtem pa so slabe prognoze za poklice na področju poštnih storitev, tekstilne industrije, kmetijstva in hitre prehrane.