Vstop v razred je model X1 in njegov volan se je znašel tudi v naših rokah. V nadaljevanju vam razkrivamo, kako nas je prepričal.
X1 je že na prvi pogled nekoliko drugačen od svojih večjih bratov. X3 in X5 sta si že tako podobna, da ju na cesti skoraj zamenjaš, prav tako se sorodne linije izrisujejo tudi na X6 in najnovejšem X4, enka pa ostaja samosvoja. Skoraj prepričani smo, da bo v kratkem dobila svojega sorodnika s številko 2. Zelo težko je opisati zunanjost enke, ki je obogatena tudi z dodatki, ki ji dajejo videz terenskega vozila. So seveda bolj lepotni dodatek, čeprav do neke mere obvarujejo najbolj izpostavljene dele karoserije. Od večjih bratov je enka nekoliko nižja in na pogled bolj razpotegnjena. Kot bi nekdo večjo trojko od zgoraj malo potlačil in ji nekoliko podaljšal prednji del. Seveda gre le za optično prevaro. Lahko bi rekli, da je X1 povečana limuzinska trojka. Zaradi nižje višine se zdi, da je avto predolg. Je tudi nekoliko bolj ošiljen, kar še posebej odraža zadek, kjer se bohotijo žarometi, ki se globoko zarežejo v zadnja vrata. Prednji del ne odstopa tako zelo in je oblikovno bolj skladen z limuzinskimi predstavniki te nemške znamke. X1 je nekoliko poseben in zato ni vsem tako všeč. Vse je stvar okusa in pričakovanj. Potrebno se je zavedati, da gre za vstopni model v razred X, ki pač mora nekoliko odstopati. Pa vendar po merah avto ne odstopa veliko od večjega X3. Medosna razdalja je krajša za pičlih 50 mm, kar lahko pomeni nekaj manjšo notranjost, a ob 2.760 mm (enako medosno razdaljo ima serija 3 touring) je prostora še vedno dovolj.
X1 pač ni povečana kombilimuzina serije 1, s katero si deli nekaj prepoznavnih delov, da bi se je ogibali vsi tisti, ki potrebujejo avto za prevoz štiričlanske družine. V X1 bodo vsi zelo dobro sedeli in utesnjenosti ne bodo občutili. Notranjost je prepoznavna in poznana iz serije 1, predvsem del za volanom, kjer sta dva okrogla merilnika, ki ju ločuje manjši digitalni prikazovalnik. Volan je iz serije M, športen, odebeljen in prijeten na otip. Sredinski del armaturne plošče se prav tako nekoliko razlikuje od drugih modelov serije X. Predvsem je nekoliko manjši zaslon, integriran v armaturno ploščo, pa radijski sprejemnik in upravljanje klimatske naprave. Prav tako je večina stikal za vklop in izklop sistemov nameščena na spodnjem sredinskem delu, ne med prednjima sedežema. Uporabnost s tem ni zmanjšana, se je pa potrebno navaditi in včasih rahlo umakniti pogled s ceste. Razlike so posledica tega, da je X1 nekoliko ožji, kar se najbolj opazi predvsem v prednjem delu potniške kabine. Sedeži so odlični in vsestransko prilagodljivi, tako da voznik zares hitro najde dober položaj za izdatno pomičnim volanom. Potniki na zadnji klopi se nad prostorom za noge in glavo ne bi smeli pritoževati, razen če bi drug za drugim sedela nadpovprečno visoka potnika. Ampak še takrat bi se našel kompromis. Sedenje ni pretirano visoko, a še vedno toliko višje kot v limuzini, zato se mu tudi osebe z bolečinami v križu ne bi odpovedale. Materiali so morda za stopnjo manj prestižni kot v večjih modelih, več je tudi trde plastike in končna izdelava v vseh podrobnostih ni čisto na nivoju te znamke.
TO NAM JE VŠEČ
Mestni terenec zmernih mer, da tudi parkiranje ni problem.
TO PRESENEČA
Dovolj prostora za potnike in prepričljiv prtljažnik.
Napisali smo že, da je to družinski mestni terenec. Da to drži, potrjujejo mere prtljažnega prostora. 420 litrov je zagotovo dovolj za običajne družinske potrebe. Vožnja je prijetna in vozne podlage potniki ne bodo pretirano občutili. Zaradi dobre izolacije tudi ni slišati trušča motorja, zato lahko vsi uživajo ob glasbi, ki prihaja iz odličnega avdiosistema. V ovinkih se karoserija ne nagiba pretirano in avto je zelo dolgo nevtralen. Ob pretiravanju svoje opravijo sistemi za pomoč, ki blažijo večino morebitnih voznikovih napak. Hvalimo tudi zavore, ki zanesljivo umirjajo 184 konjičkov pod motornim pokrovom, ko je to potrebno. Avto je bil opremljen z unikatnim sistemom Xdrive, ki ni klasičen štirikolesni pogon, je pa zelo učinkovit, ko se avto znajde na zdrsljivi podlagi. Sistem namreč samodejno razporeja moč in jo pošilja na kolo, kjer je najbolj potrebna. To sicer ne pomeni, da bo avto zmogel vsakršne vzpetine in pobočja ter vse podlage, a njegova učinkovitost zadošča za vožnjo po raznolikih terenih, na katere je voznik skoraj 40.000 evrov vrednega vozila sploh še pripravljen zapeljati.
O motorju le vrstica ali dve. Dvolitrski dizel ni športnik, a vseeno ne razočara. Če upoštevamo omejitve na slovenskih cestah, bi bil lahko še nekoliko šibkejši. Kar ta avto potrebuje in kar od njega voznik pričakuje, so navor in pospeški. Motor s 135 kW moči in 380 Nm navora poldrugo tono težko vozilo požene v osmih sekundah, zelo prepričljivo pa se spopada tudi z vzponi na cestah, saj mu sapa ne pojenja. Ob tem je še prepričljivo varčen. Naša povprečna poraba je na koncu testa znašala 6,2 l/100 km, in to z odličnim 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom. K varčnosti nekaj doda tudi start-stop sistem, ki deluje brezhibno. Tudi v X1 lahko voznik izbere stil vožnje: standardno, bolj športno ali pa varčevalno naravnano. Ob preklopu na eco se zmanjša delovanje nekaterih porabnikov, vozniku pa se na ekranu začnejo izpisovati dodatni kilometri, ki jih bo teoretično prevozil zaradi varčnejše vožnje. Sistem tudi opozarja na previsoko hitrost in "pretežko" voznikovo nogo. Kljub temu da smo se precej trudili, da bi upoštevali nasvete, prav veliko kilometrov nismo pridobili. Morda smo si za nekaj odstotkov povečali domet do naslednjega polnjenja rezervoarja. Morda ni najbolj uporabno, je pa zabavno, ko se voznik pomeri s tehniko.
POD ČRTO
BMW X1 je vstopni model v razred nemških prestižnih mestnih terencev. Morda je za čisto petico nekoliko preveč ljudski in oblikovno ne preveč prepričljiv.
BMW X1 je BMW, a z obliko in s še nekaterimi podrobnostmi malo odstopa od münchenskih standardov. Ne toliko, da bi sramotil ime, a nekoliko vendarle. Morda je ravno zaradi slednjega nekoliko ugodnejša tudi njegova cena. Najcenejši X1 lahko v svojo garažo zapeljete že za 30.000 evrov. Potem pa se cena dviga glede na opremo in pogonski agregat. Osnovna cena za naše testno vozilo je 38.250 evrov. Doplačilo za samodejni menjalnik je 2.200 evrov, potem pa so tu še dodatki za večje udobje in pomoč vozniku. V testnem vozilu jih je bilo za skoraj 8.000 evrov in tako je končna cena obstala pri 48.402 evrih. Za ta denar pa se tudi na BMW-jem ceniku najde tudi kaj prepričljivejšega. Ampak kot vedno, vse je stvar okusa!
