Če pred dobrim letom in pol ponudba še ni bila ravno bogata, se sedaj pojavlja vedno več modelov, ki imajo možnost vožnje na plin že serijsko vgrajeno. Dacia Sandero je eden od njih.
Dacia je v zadnjem letu prenovila vse svoje modele, ki so dobili nekoliko sodobnejšo obliko, nekaj tehničnih dodatkov, a so ostali še vedno cenovno ugodni. Danes res ni več razloga, da bi ob imenu Dacia zamahnili z roko. Njeni modeli so vredni ogleda in premisleka o nakupu. Vse pa je seveda odvisno od želje in pričakovanj bodočega lastnika. Cena je še naprej glavni adut. Testni sandero stane komajda nekaj več kot 10.000 evrov. Za ta denar boste dobili veliko avtomobila, a nekaj manj udobja. Avto je kompakten, zanesljiv. Opremljen je bil s paketom opreme Ambient, ki ni preveč naravnan k udobju. Voznik dobi sedež, ki je zgolj pomičen naprej in nazaj, ne omogoča pa spreminjanja višine, prav tako ni mogoče spreminjati položaja volana.
Morda nas je še najbolj zmotilo, da je sta zunanji ogledali nastavljivi zgolj ročno s paličicama, ki štrlita iz vratnega okvirja. Res je, da je vse naravnano na ceno, a vendar se nam zdi, da bi tudi pri Dacii lahko svoje avtomobile opremili z električno nastavitvijo. Morda je elektromotorček res malo dražji od peclja, a verjamemo, da bi si pri proizvajalcu lahko izposlovali popust na količino in to ne bi vplivalo na končno ceno. Peclja sta še toliko bolj bodla v oči, ker je bil testni sandero opremljen tudi z multimedijskim sistemom z zaslonom na dotik, navigacijo in s tempomatom, kar vse sodi na seznam dodatne doplačilne opreme. Če prištejemo še kovinsko barvo, je ta dodatna oprema ceno povišala z 8.790 evrov na 10.125. Omenjena oprema avto malo dvigne iz razreda cenovnih posebnežev.
MediaNav sploh ni slab, saj ponuja skoraj vse, kar ponujajo tudi dražji avtomobili. Podpira radijski sprejemnik in navigacijo ter povezljivost z zunanjimi napravami. To mnogim poteši pričakovanja. Opremljen je z ročno klimatsko napravo, kar niti ni slabo. Deluje dobro in avto ogreje zelo hitro. Kako hitro ga hladi, bomo preizkusili, ko spet pride poletje. Sedeži so oblečeni v trpežno blago. Spredaj se sedi dobro, zadaj pa zadnja klop ne ponuja velikega udobja, a se bodo tudi trije kar dostojno peljali. Vse ostalo v notranjosti zapolnjuje trda plastika. Tudi zaradi nje je ta avto lahko bistveno cenejši od konkurence. Tudi zaradi tega si materiali ne zaslužijo kritike. Poleti se bo črna plastika res močno segrevala in bo notranjost težje ohladiti, po drugi strani pa je neobčutljiva in lahka za čiščenje ter odporna proti mnogim poškodbam. Všeč nam je bila dvobarvnost. Spodnji del armaturne plošče je namreč narejen iz svetlejše plastike, ki kar nekako poživi in popravi splošni vtis. Upravljanje avtomobila je enostavno opravilo, petstopenjski ročni menjalnik z veliko ročico deluje brez težav. Pohvalimo lahko tudi stabilnost avtomobila, do določene meje seveda – nepremišljenih in hitrih reakcij voznika ne mara. Ima pa osnovne varnostne sisteme, ki seveda blažijo morebitne voznikove napake.
TO NAM JE VŠEČ
Zunanjost Po zadnji prenovi je sandero postal všečen.
TO MANJKA
Električni pomik zadnjih stekel Da ga ni, ne opravičuje niti cena.
TO PRESENEČA
Cena Ostaja ugodno nizka.
Ampak bistvo tega sandera je pogon. 1,2-litrski Renaultov motor je v tej dacii našel prijeten dom. Lepo prede in avtu zagotavlja povsem zadovoljive zmogljivosti v mestu in na regionalnih cestah. Ni pa dirkač in pri višjih hitrostih postane rahlo glasen.
Daljša vožnja po avtocesti zato ni v največji užitek ali pač, če ne boste prekoračili hitrosti 110 km/h. Da, tudi to je lahko potovalna hitrost. Mnogi vas bodo sicer prehitevali, a če vas to ne moti, boste lahko povsem uživali in opazovali okolico. Ko motor poganja bencin, se bo poraba gibala okoli šestih litrov na 100 prevoženih kilometrov. Rezervoar za gorivo pogoltne 50 litrov bencina, kar nekako zadošča za 600–700 kilometrov poti. Zopet odvisno od stila vožnje in teže pritiska na stopalko za plin. Prehod na pogon na plin (LPG) je enostaven, preprost. Stikalo se nahaja pred prestavno ročico. Le pritisk je dovolj, da začnemo prehod na drugo pogonsko gorivo. Traja nekaj sekund. Pri tem bo motor čisto narahlo trznil, kar je znak, da je začel delovati na plin. Porabo smo izmerili na osnovi polnjenja rezervoarja in prevoženih kilometrov, saj avto ne razpolaga s potovalnim računalnikom. Gibala se je blizu osem litrov plina na 100 prevoženih kilometrih. 32-litrski rezervoar za plin se nahaja v prostoru, ki je v običajnem avtu namenjen rezervnemu kolesu – pod prtljažnim prostorom. Resnično idealen prostor, saj ne zmanjšuje prostornine prtljažnika. Sedaj lahko že na hitro izračunate, da s polnima rezervoarjema prevozite okoli 1000 km. Če boste vozili bolj ali manj na plin, boste kar pogost gost na bencinskih servisih, kjer je na voljo tudi LPG. Šoba za polnjenje je tam, kjer je pravo mesto. Torej pod pokrovom na zadnjem stranskem delu avtomobila, kjer je tudi odprtina za točenje bencina. Polnjenje s plinom je resnično enostavno opravilo. Enostavno namestite polnilno pištolo, pritisk na zeleno tipko in polnjenje se začne. Morda posebnost. Ko se bo polnjenje samodejno ustavilo, to pomeni konec. Dodatnega polnjenja sandero ne dovoli, četudi rezervoar ni popolnoma poln. Koliko plina je v rezervoarju, voznik spremlja na že omenjenem gumbu za vklop ali izklop pogona na plin. Vendar pa lučke, ki se postopoma ugašajo (glede na praznjenje), ne ponujajo natančnega podatka. Tako lahko tudi malo nepričakovano zasveti rdeča, kar pomeni, da je rezervoar prazen. No, na srečo ne boste obstali, saj motor prične delovati na bencin.
POD ČRTO
Bencin, dizel ali kombinacija bencin + LPG. Na hitro bi se verjetno vsak odločil za dizelski pogon, saj je poraba najugodnejša. Po pogledu na cenik pa ugotoviš, da je dizelska različica za 1.200 evrov dražja od kombinirane. Torej, če vam je samo bencinska preveč požrešna, dizelska predraga, je kombinirana idealen izbor.
Kombinacija bencina in plina seveda ni nič posebnega je pa dobrodošla v ponudbi. Ali se tak avto splača kupiti? Od osnovne bencinske različice je kombinirana verzija dražja za dobrih 800 evrov. Hiter izračun pove, da to pomeni enajst polnjenj rezervoarja z bencinom in prevoženih skoraj 8.000 kilometrov. Investicija se nam torej povrne po prevoženih 30.000 kilometrih. Nekateri jih toliko prevozijo v dobrem letu, kar pomeni, da se bodo po tem obdobju lahko vozili bistveno ceneje.
Dacia sandero ne razočara. Gre za povsem spodobno vozilo, ki se je po zadnji prenovi odelo v novo obleko, ki mami bistveno več pogledov kot njena predhodnica. Prav gotovo pa je njena največja prednost cena in ta je prepričala že mnoge.
