S kolesom mora biti previdnost še večja
Tudi vožnjo s kolesom ali avtomobilom izkoristimo za učenje otrok. Na kolesu vozimo otroka starega do sedem let, le če imamo za to posebej pritrjen sedež in stopalke za noge. Stopalke preprečujejo, da bi dobili otroci noge med napere in tako povzročili poškodbo oz. padec.
Kolesarske čelade otroke in nas učinkovito obvarujejo poškodb glave, ki so pri padcih ali nesrečah najbolj pogoste. Če želimo, da bo otrok sprejel varnostno čelado kot nekaj koristnega in prijetnega, jo uporabljajmo tudi sami. Varuje tudi našo glavo. Za otroka je koristno, da kar najhitreje obvlada spretnosti, ki so potrebne za vožnjo s kolesom.
Več o svetu prometa skozi otroške oči vas čaka v zloženki Prvi koraki v svetu prometa, ki jo najdete na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa, prejeli pa so jo tudi vsi starši prvošolcev.
Že po četrtem letu starosti se lahko otrok vozi z dvokolesom brez dodatnih koleščkov. Vendar do desetega leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo s kolesom, ni sposoben samostojne vožnje v prometu. Po Zakonu sme kolo samostojno v prometu voziti otrok, star najmanj 8 let z opravljenim kolesarskim izpitom, ali oseba starejša od 14 let. Otrok do 14. leta brez opravljenega kolesarskega izpita pa le v spremstvu polnoletne osebe. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce in na neprometnih površinah. Velja torej kar najhitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, zlasti ravnotežje, in čim kasneje v promet, tudi če je v spremstvu starejših.
Da bo laže obvladoval potrebne spretnosti, mora imeti kolo, ki je primerno njegovi starosti. Višina sedeža mora biti taka, da pri sedenju otrok z nogami dosega do tal. Poleg tega mora imeti kolo potrebno opremo, predvsem zavore in zvonec. Če so na kolesu ročne zavore morajo biti ročice zavor tako oblikovane, da jih otrok doseže s prsti in jih lahko stisne.
Kaj pa otrok v avtobusu?
Otrok naj vedno pričaka avtobus na posebej označeni avtobusni postaji. Pred vstopanjem v avtobus naj počaka, da avtobus popolnoma ustavi. Vstopanje v avtobus naj poteka urejeno. Pri izstopanju mora paziti, da izstopi na varno površino ter se umakne od avtobusa, tako da bodo imeli ostali potniki prostor, da izstopijo. Na avtobusu naj se otrok usede ali stoji ter se trdno drži droga. Prepriča naj se, da ne sedi na sedežu rezerviranem za starejše, invalide, nosečnice. Svoj sedež naj odstopi, če takšna oseba vstopi v avtobus in nima kam sesti. Če stoji, naj se postavi k robu avtobusa, da ne ovira ostalih potnikov, ter se trdno drži droga. Tako ne bo padel ali se zaletel v druge potnike, če avtobus močno zavre ali zavije. Otrok naj ne stoji pred izhodnimi vrati, razen če izstopi na naslednji postaji. Kričanje ali zviranje lahko moti voznika avtobusa ter druge potnike, zato ni primerno.
Če mora za nadaljevanje poti prečkati cesto, naj počaka, da avtobus odpelje in to stori za avtobusom, tako da bo jasno videl in bo dobro viden drugim udeležencem v prometu.
