Novice Svet24

Zvezda Sirius se nahaja v ozvezdju Canis Majoris – Veliki pes, od tod tudi ime »pasja zvezda«. Napoveduje prihod najtoplejših in najbolj suhih dni, od tod izraz »pasja vročina«.

Vzhod Siriusa so v egipčanskem kraljestvu praznovali kot novo leto, po tradiciji, ki sega vse do časov Atlantide. Imenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Ekvivalentni datum bi bil jutrišnji dan, 19. julij po našem koledarju, vrhunec vročine in najmočnejše izžarevanje duhovnega srca, ki ga Sirius aktivira.

Sirius v astronomiji, mitologiji in okultizmu

Te dni je ponoči Sirius najsvetlejša zvezda na nebu in njena modro bela svetloba ne pusti ravnodušnega nobenega opazovalca zvezd, tako je že vse od prastarih civilizacij. Ne gre se čuditi, da je bila zvezda Sirius omenjena skoraj pri vseh civilizacijah, vendar jo obkroža še veliko več, kot lahko zazna naše oko. Odkritja o antičnih civilizacijah in izkopanine so razkrili, da je imela zvezda

Sirius zelo pomembno vlogo v astronomiji, mitologiji in okultizmu. Skrivnostne ezoterične šole so jo omenjale kot »Sonce za Soncem«, torej kot resnični vir moči našega Sonca. Če toplota Sonca ohranja naš fizični svet pri življenju, je Sirius tista zvezda, ki vzdržuje duhovni svet. Dojemajo ga kot »resnično svetlobo«, ki sveti na vzhodu, duhovno svetlobo, pri čemer Sonce osvetli fizični svet, ki naj bi bil iluzija.

Temelj sistema

V antičnih civilizacijah so poznali Sirius kot najpomembnejšo zvezdo na nebu. Astronomsko gledano je bila temelj egipčanskega dojemanja univerzuma in religioznega sistema.

Poznali so jo pod imenom Sothis in je bila povezana z boginjo Izis, materjo egipčanske mitologije. Izis je ženski aspekt trojice, ustvarjene z njene strani, ki vključuje tudi Ozirisa in njunega sina Horusa. Zvezda Sirius je bila sveta in ob njenem pojavu na nebu so prirejali pojedine in slavljenja.

Kar nekaj raziskovalcev okultizma trdi, da je bila velika piramida v Gizi sezidana v popolni poravnavi z zvezdami, še posebej s Siriusom. Svetlobo teh zvezd so uporabili pri obredih egipčanske religije. Vedeli so, da se enkrat letno Sonce poravna s Siriusom, zato je bila velika piramida skonstruirana na ta sveti trenutek.

Vodstvo z neba

Leta 1971 je ameriški avtor Robert Temple izdal kontroverzno knjigo z naslovom Skrivnosti Siriusa (The Sirius Mystery), v kateri je trdil, da je imelo antično afriško pleme iz Malija – Dogoni »neposredno« povezavo z bitji s Siriusa. V mitologiji Dogonov je rečeno, da je bilo človeštvo rojeno iz rase Nomo; to naj bi bili prebivalci planeta, ki kroži okrog Siriusa. Govorijo, da so se spustili z neba v plovilih, ki sta jih spremljala ogenj in strela, s seboj pa so človeštvu prinesli zelo pomembno znanje. To je Roberta Templa vodilo do teorije, da so Nomoni zunajzemeljski prebivalci iz ozvezdja Sirius, ki so pripotovali do Zemlje in učili antične civilizacije o ozvezdju Sirius in seveda tudi našem osončju. Te civilizacije so posledično zabeležile učenje Nomonov in njihove religije ter jih postavili v center svojih skrivnosti.

Dogonska mitologija je zelo sorodna mitologijam drugih civilizacij, kot so sumerska, egipčanska in babilonska, namreč vse vsebujejo arhetipski mit o »velikem učitelju« od zgoraj. Glede na civilizacijo, so tega učitelja imenovali Enoh, Tot ali Hermes oziroma Trismegistus. Rečeno je, da je ta učitelj naučil človeštvo teurgične znanosti.

s24

Simbolizem

»Pasja zvezda« ni nič manj kot centralni fokus učenj in simbolizma teh skritih družb. Dokaz za to je, da je precej teh »skritih« družb imenovanih po zvezdi Sirius.

Namreč, 17. karta »velike arkane« v tarotu je imenovana Les Etoiles (v francoščini zvezda), upodablja portret mladega dekleta, ki kleči z eno nogo v vodi in drugo, dvignjeno v zrak, njeno telo je v obliki svastike, v rokah pa drži dva vrča, katerih vsebino vliva na kopno in v morje. Nad njeno glavo je osem zvezd, vsaka večja in svetlejša od druge; grof de Gebelin je smatral največjo zvezdo kot

Sothis ali Sirius, preostalih sedem pa so sveti planeti prednikov. Pravi, da je ženska figura boginja Izis, ki povzroča poplavo reke

Nil v spremstvu pasje zvezde. Razgaljena figura Izis lahko pomeni, da narava ne prejme rasti in razcveta, dokler ne poplavi reka Nil, kar sproži življenje rastlin in posledično obilje.

Iz tega konteksta so stari Egipčani zvezdo Sirius častili kot zvezdo obilja, blaginje, rodnosti in plodnosti. Če so stari Egipčani potomci prebivalcev najbolj razvite civilizacije v času človeštva – Atlantide, potem so že vedeli, zakaj. In zakaj ne bi del te modrosti uporabili tudi mi?