Novice Svet24

S pričakovanji so povezani miselni vzorci, ki imajo v pesti predstavo o naši prihodnosti.
Pričakujemo določen razplet dogodkov. Če se zadeve ne odvijajo po našem scenariju, smo razočarani in rečemo, da nas je življenje razočaralo, ljudje so nas razočarali …
A le kako bi nas nekaj ali nekdo (zunaj nas) lahko razočaral? To pomeni, da smo se odrekli svoji moči in poslanstvu biti ustvarjalec svojega življenja. To moč smo podelili drugim ljudem ali pa neoprijemljivim okoliščinam. Sprejeli smo vlogo nemočne žrtve, ki se užaljeno oklepa neizpolnjenih pričakovanj in zavrača odgovornost za lastno življenje.

IZGUBA STIKA S SEBOJ
S svojimi pričakovanji predvsem ne smemo obremenjevati drugih ljudi. To pomeni, da ne obesimo celega grozda svojih pričakovanj na hrbet svojega partnerja, prijatelja ali otroka (pričakujemo na primer, da bo odličen v šoli, in ga s tem že vnaprej obremenimo).
Pričakovanja nas že po definiciji omejujejo in ukalupljajo. Ne dopustijo svobodnega razvoja dogodkov, ki bi bil lahko vendar tudi boljši od pričakovanega. Če pričakujemo, da bomo zaslužili le pet tisoč evrov, kako se bomo potem odprli možnosti ali verjetnosti, da bi zaslužili nekajkrat toliko?
Tudi v ljubezni ljudje od partnerja pričakujejo vse mogoče, potem pa ga obtožijo, da jih je razočaral ali pa ni izpolnil njihovih pričakovanj.
Neizpolnjena pričakovanja nas naposled onesrečijo in povzročijo, da izgubimo pristni stik s seboj in sedanjim trenutkom, iz katerega izvira naša resnična moč za spreminjanje stanja.

KONEC SEZNAMOV
Ljudje, ki ne poznajo ljubezni do samih sebe, pričakujejo, da se bodo vzljubili in da jih bodo vzljubili drugi, ko bodo shujšali, diplomirali, obogateli ... Toda ko shujšajo, diplomirajo ali obogatijo, se še vedno ne marajo, zato si izmislijo nov seznam, ki naj bi izpolnil pričakovanja o njihovi idealni samopodobi.
Odvrzite vse sezname in si dopustite biti to, kar že ste, zdaj, ta trenutek. Uživajte v tem, kar ste, in se sprejmite brez omejitev in pogojev. Znebite se okov pričakovanj.
Nekateri ljudje so zelo strogi in zahtevni do sebe, posledično pa tudi do drugih. Vse to jih naredi večno nezadovoljne perfekcioniste, ki nikoli ne dosežejo visoko zastavljenega cilja. Nikdar niso z ničimer zadovoljni. Ta ljubimec je premajhen in prestar, drugi ni dovolj izobražen in tako naprej. Večno nezadovoljstvo hodi z roko v roki s pričakovanji, hrepenenji po nedosegljivem idealu in pretiranimi zahtevami. Stvari so po svoji naravi zelo preproste, naš razum pa jih je sposoben zaplesti do neskončnosti.

ODPIRANJE MOŽNOSTIM
Človek, ki venomer nekaj pričakuje, ni nikoli povsem srečen in sproščen. Ko opusti pričakovanja in potegne energijo iz njih nazaj k sebi, se lahko odpre za nove možnosti, ki mu jih življenje ponuja. Nasvet se torej glasi: ne pričakujte, ampak delujte. Delujte v smeri uresničitve svojih ciljev in zamenjajte pričakovanja s pozitivno naravnanostjo. Zavedajte se svojih želja in ciljev, toda ne bodite zasvojeni z nujnostjo njihove uresničitve. Ne bodite bolestno navezani nanje. Odprite se vsej paleti možnosti.
Najbolj nevarna pa so negativna pričakovanja. Če pričakujete, da se boste prehladili, ker ste šli na mraz z mokrimi lasmi, je skoraj gotovo, da se bo takšno pričakovanje izpolnilo. Gre za naše slikovne predstave in za to, kaj pravzaprav verjamemo. Če pričakujemo, da bomo zadeli milijon evrov na lotu, pa tega ne verjamemo, po vsej verjetnosti ne bomo zadeli ničesar.

TEŽNJA K URESNIČITVI
Vsaka slikovna predstava v našem umu teži k uresničitvi. Vendar pa se lahko uresniči le tedaj, kadar ji ne nasprotuje nobena druga slikovna predstava. Ko sta vera v nekaj in volja med seboj v sovražnem odnosu, bo brez izjeme vselej podlegla volja.
Našega življenja torej ne upravlja naša volja, temveč slikovne predstave. Če ustvarjamo želene pozitivne slikovne predstave in se z njimi ukvarjamo, oblikujemo usodo po svoji volji. Po eni od teorij dobimo toliko, kot zavestno in podzavestno pričakujemo. Toda pričakovanje samo po sebi nikakor ni dovolj.
Ničesar ne moremo ustvariti iz nič ali razbliniti v nič. Vse lahko le preoblikujemo in spreminjamo. Izjema so zgolj naše misli, kjer iz nič lahko ustvarimo nekaj, torej misel, ki je prej sploh ni bilo. Vsaka misel pa že po svoji naravi teži k uresničenju. Če nas kdo vpraša, kako se počutimo, mi pa se začnemo pritoževati in vzdihovati, s tem temeljito poslabšamo svoje stanje.
Zelo modro je, da svoje misli nadzorujemo. Ustvarjajmo le srečne, izpolnjujoče pozitivne misli.
A pretiran napor volje brez slikovne predstave izzove povsem nasproten učinek. Torej se čim bolj sprostimo in izognimo napetosti napora, zahtevam in navezanosti na stvari, ljudi ter predmete in kraje. Žetev pozitivnih misli je srečno in ustvarjalno življenje.