Situacije podrejanja in prilagajanja iz otroštva velikokrat v osebi ustvarijo prepričanje, da ne sme imeti lastne volje, da je to nekaj zelo slabega.
Ste vzorce iz otroštva nadaljevali v odrasli dobi, se podrejali nadrejenim v službi, doma partnerju, morda celo še vedno svojim staršem?
OBČUTKI KRIVDE
Ko želi oseba s tem prepričanjem v odrasli dobi kaj spremeniti – napredovati ali rasti, začuti v sebi čustveni odpor in velikokrat ne prepozna nezavednega prepričanja, da je, če ima lastno, močno voljo, to nekaj zelo slabega.
Opisano povzroča v osebi občutke krivde, ker se postavlja zase in se hkrati ne zaveda nezavednega prepričanja o svoji volji, na drugi strani pa zrcali nesprejemanje lastne volje.
Takšen človek se težko res postavi zase in določi meje, zanj je izziv živeti življenje brez občutka krivde in poslušati svoj notranji glas, ki ga sicer podpira, mu daje voljo, da bi vsak dan naredil tisto, kar se je odločil narediti za svoj cilj. Težko utiša glasove, tako zunanje kot notranje, ki mu nalagajo občutke krivde za vsako stvar, ki bi jo naredil zase, za svojo dušo, svojo ljubezen, zdravje in posel …
Ali poznate koga, ki je imel ali ima takšno zgodbo?
PROTI CILJU
Ko se človek osvobodi tega prepričanja, lahko šele res uporablja svobodno voljo in tako zavestno kreira svoje življenje ter živi svoje poslanstvo, ne glede na to, kakšno je. Uspeh v življenju je odvisen od tega, koliko ubogamo sami sebe, da bi to, kar načrtujemo, si obljubimo, tudi naredili.
Naj bodo vaši cilji napisani in podprti z močno notranjo motivacijo.
Naj bodo vaši občutki vaši največji motivatorji in zavezniki na poti do osebnega cilja.
In zastavite si vprašanje: »Kakšen občutek v meni aktivira misel na svoj cilj?«
Tako boste hitro ugotovili, ali ste sami sebi »podpornik« ali »saboter«.
SRCE HOČE, GLAVA NOČE
Moja vsakodnevna prošnja duhovnemu vodstvu za podporo vsebuje tudi prošnjo, naj me podpre in mi da moč samonadzora. Tako, da bom zmogla narediti vse, kar moram, hočem in sem se odločila narediti na poti do cilja. In da še izboljšam sposobnost sklepanja kompromisov – tako z drugimi ljudmi kot v sebi, med svojimi mislimi in čustvi.
Če ne moremo sklepati kompromisov v sebi, s sabo, jih ne moremo sklepati niti z drugimi ljudmi. Potem pa se dogaja, da srce hoče in glava noče, ali pa obratno.
IZGORELOST
Za samonadzor, da bi lahko sebi rekli »da« in pridobili še več vitalne energije – moči, je nujno, da sebi in tudi drugim rečemo »ne« takrat, ko je to potrebno.
Ko je človek »izgorel« zaradi katerega od življenjskih izzivov, je izčrpal vitalno energijo svojega »orija« – tako imenovano energijo glave, svojega bistva. In ko si takšen človek želi spremembo, ne da bi obnovil vitalno energijo orija, je enako, kot če bi človek, ki zaradi lakote in žeje ne more vstati in hoditi, ne da bi se odžejal in nahranil, šel v fitnes, da si okrepi mišice, z željo, da bo potem lahko vstal in hodil.
Pri mojem delu je ena od prvih nalog, ki si jih zadam, skrb, da človek obnovi svojo vitalno energijo in postane energijsko dovolj močan, da zmore narediti vse, kar je treba narediti za dosego želenega cilja. Potrudim se tudi, da človek cilj ohranja z zavedanjem, da bo na poti do njega duhovno rasel, saj je to namen ciljev in tudi pogoj, da jih bo dosegel.
Energijska usklajenost v človeku, med zavednim in nezavednim v zvezi z njegovim ciljem, je pogoj, da bo svoj cilj tudi uresničil.
Še dobronameren nasvet: vsakodnevno umivanje glave in nežno božanje glave sta dva od učinkovitih načinov, kako sprostiti napetost v glavi in se umiriti.
