Novice Svet24

Svoj čas od takrat namenja svetim krajem, svoji prijateljici Soči, sledi svetlobi in na pot k njej vabi ter popelje tiste, ki vibrirajo z njo.
Prepričana je, da bo vrednost naših teles v prihodnje postala ena od največjih vrednot. Tako kot je navdušena nad tem, da se vse več ljudi zaveda, da je vse v nas in okoli nas energija.
Do zdaj smo za svoje telo skrbeli bolj ali manj na telesni ravni. Ker se vse bolj zavedamo, da je tudi naše telo energija, ga bo treba verjetno negovati drugače.
»Če hočeš razumeti svet, glej skozi oči energije,« nam je konkretno sporočilo predal že Albert Einstein. In zdaj je napočil čas, ko bo za lahkotnejše krmarjenje skozi viharje preobrazbe Zemlje res treba »videti«.

Kaj menite, kaj je bil glavni sprožilec, da smo zdaj v tem ključnem času?
Razmere v preteklih letih so tiste, ki smo dovolili, tako pretresle, da smo začeli sebe dojemati drugače, na globlji ravni. Prav vprašanje zdravja telesa se je gotovo dotaknilo vsakogar od nas.
Nekateri smo si dovolili videti matrico, v katero smo bili ujeti. Matrico strahu, ki nam je jemala moč. Toda nekateri – in ni nas tako malo – smo se odločili, da vzamemo svojo moč nazaj. Dovolili smo si podvomiti: kaj pa, če tistim, ki jih navidezno skrbi za naše zdravje, sploh ni do tega, da bi mi bili zdravi. Kaj pa, če želijo, da smo odvisni od njih, nemočni, nebogljeni.
In rekli smo ne temu. In zdaj je čas, da vračamo vso svojo izgubljeno moč, ki smo jo izročali v roke tistim, ki navidezno skrbijo za nas.

Če prav razumem, ste se odločili, da izstopite iz vloge žrtve.
Točno tako. A odločitev, ali biti žrtev, odvisen in nemočen, ali biti kreator svojega življenja, ni lahka. Ta odločitev zahteva veliko. Zahteva, da pustimo vse tiste omejitve, vse tiste omejene vzorce našega uma, ki so nam preprečevali, da bi izkušali sebe v vsej svoji moči, v vsej svoji veličini.
Zahteva, da si dovolimo biti odgovorni za vsa naša dejanja. Zagotovo je lažje s prstom kazati na druge kot sprejeti dejstvo, da si za popolnoma vse, kar se ti dogaja v življenju, odgovoren samo ti in nihče drug.

Brez poglabljanja vase do zadovoljstva, zdravja in hvaležnosti verjetno ne bo šlo?
Da, ta obrat je nujno potreben. Obrniti se vase. In se vprašati, kdo v resnici smo. Kakšen je naš odnos do sebe, kakšen je naš odnos do našega telesa. Nova dimenzija odnosa do našega telesa je nujnost, ki jo že čutimo.
Vsak izziv zdravja oziroma neravnovesja v našem telesu je posledica odnosa in ravnanja s samim seboj, z našim telesom. Samo vprašajmo se in si priznajmo, kako mačehovsko smo se obnašali do sebe, do svojega telesa. Kolikokrat smo ga gnali čez meje zmogljivosti, vse to pa zato, da smo se dokazovali svetu, da smo se dokazovali drugim.

In za tako mačehovsko ravnanje s telesom zdaj plačujemo račune, pa še prihajali bodo …
Plačevanje računov za slabo ravnanje s telesom je današnje dejstvo. Zato je skrajni čas, da se ustavimo, sicer bodo prihajali novi in novi, višji in višji. Čas je, da se obrnemo vase, da se znova povežemo s svojim telesom in da se znova povežemo z naravo.
Človeštvo je šlo v odtujitvi od narave neskončno daleč. A narava smo mi, narava je del nas in mi smo del nje. In mi smo samo gostje na tem planetu. Na srečo so ostala še stara, čustveno veliko bolj razvita ljudstva od nas, ki so ohranila to globoko povezavo z zemljo.
Pozabili smo, da je zemlja naša mati, da je bitje, ki ima svojo esenco, ki nas brezpogojno ljubi – ki nam samo daje. In mi samo jemljemo, brezbrižno, brezčutno. Ta zavest je v današnjem človeku redka. In zdaj nam mati zemlja želi povedati, da še vedno potrpežljivo čaka in nam daje čas, da dvignemo sebe višje v naši zavesti. Pozabili smo, kaj pomeni zavest enosti z njo.

Iz svojih izkušenj nam zaupajte, ali »gre vse v maloro« ali je človeštvo na pravi poti vračanja k materi.
Vse več nas je, ki si harmonijo in ljubezen izmenjujemo z zemljo, ki se vračamo v njen objem, v objem njene brezpogojne ljubezni z vso ljubeznijo in spoštovanjem, kjer nas čakajo njena darila. Darila, ki bodo v svetu, v katerega se podajamo, neprecenljive vrednosti. Darila miru, spokojnosti, regeneracije, sproščenosti, ki nam jih lahko da narava, darila zdravljenja, ki nam jih ponuja.
In v vsem tem njenem obilju darov, ki nam jih daje brezpogojno, smo pozabili na hvaležnost, hvaležnost za vse, kar nam daje. Vsak dan. V hvaležnosti se torej zavedajmo, da je ponovna povezava z materjo zemljo eden od ključnih korakov do zdravja našega telesa. Skozi njo lahko razumemo sebe, svojo cikličnost, svoje življenje.

Kako pa bi opisali novo dimenzijo odnosa do našega telesa?
Nova dimenzija odnosa do našega telesa je zavest, da je naše telo bitje. Bitje, ki tako zelo hrepeni po naši ljubezni.
Ali ste kdaj začutili ljubezen, ki jo zmorete do nekoga, ki ga najbolj ljubite? Pa se vprašajte, ali ste kdaj zmogli začutiti to ljubezen do sebe, do svojega telesa.
Če smo iskreni, je bila večina tega, kar smo namenjali svojemu telesu, negodovanje nad tem, kakšno je, zakaj ni lepše, gledali smo vsako malenkostno pomanjkljivost ter kritizirali sebe in svoje telo. In ob vsem tem je leta in leta naše telo hrepenelo po naši ljubezni, po sočutju, milini, nežnosti do sebe.
Večinoma si tega nismo dali. Ker smo imeli takšen vzorec. Ker nam niso povedali, kakšen čudež je naše telo, kakšna vrednost je naše telo. Ker nas niso naučili spoštovanja in ljubezni do sebe in svojega telesa. Ker nismo imeli časa za svoje telo. Tempo življenja je bil prehiter.
In v času, v katerega vstopamo, kjer smo in bomo podvrženi različnim pritiskom iz zunanjega sveta, in hkrati iz notranjega sveta bosta ključna prav ta naša ljubezen in sočutje do našega telesa, do nas samih.

Menda se čas vrti hitreje kot nekdaj in se nove dimenzije na Zemljo zato sidrajo precej hitro?
Veliko nas je, ki močno čutimo, kako se intenziteta energij na našem planetu stopnjuje, da se energije vrtijo hitreje, da se čas vrti hitreje, da izgubljamo občutek za čas.
Znanstveni dokazi pričajo, da so na Soncu vse močnejši in pogostejši izbruhi. To pomeni, da tudi vse več svetlobe prihaja na naš planet. In tisti, ki spremljajo Schumanovo resonanco, poročajo o pospešenem naraščanju vibracije Zemlje v hertzih (Hz).

Torej je življenje v času, ko je človeštvo na prelomnici, trenutno dejstvo?
Bilo je prerokovano in tudi fizični dokazi potrjujejo, da sta Zemlja in človeštvo na prelomnici v višjo dimenzijo. Ker bo vse več svetlobe prihajalo na naš planet, se bo ta svetloba sidrala v naše celice, v naša telesa. In s prihodom te svetlobe bodo pritiski na telo izjemno močni: kjer bodo blokade, kjer bodo deli nas, ki niso v sozvočju z višjo frekvenco, tam bodo izzivi.
Treba bo pripraviti naša telesa na več svetlobe ter zaradi tega posledično na več pritiskov znotraj nas in hkrati iz zunanjega sveta.
Če ne bomo izpuščali starega, bo vse bolj boleče. Vse več ljudi bo imelo zdravstvene izzive s telesom. Izkušali bomo tudi, kako bo telo začelo nasprotovati in se upirati mačehovskemu ravnanju, upirati vsemu tistemu, kar ni v sozvočju z našo naravo.

Kakšen je vaš nasvet, da odstranimo čim več blokad in si olajšamo prihodnost?
Naj še enkrat poudarim, da bo res izjemnega pomena, da bomo v ljubečem in sočutnem odnosu z našim telesom, da bomo v sozvočju, da ga bomo slišali, čutili, razumeli, bili globoko povezani z njim. Povezani na čisto nov način, povezani z dušo in telesom ter sami s seboj.
Naše telo, naše bitje, je podhranjeno v naši ljubezni in našem sočutju; pozabili smo na hvaležnost, za vse, kar je naredilo za nas in kar prav vsak dan še dela za nas. Čas je, da mu damo, kar mu pripada.
Zato je zdaj resnično pomembno, da se zavedamo tega, da smo na velikem valu dviga zavesti človeštva ter da bo za lahkotnejšo pot skozi turbulence, skozi pritiske iz zunanjega sveta treba imeti zdravo telo in zdravega duha.

Nam lahko še malce opišete, kakšen bo novi človek, ki se zdaj rojeva?
Človeštvo je na prelomnici iz homo sapiensa v homo luminus. To je človek nove Zemlje, človek pete dimenzije, ki bo imel veliko lahkotnejše telo, karbonska struktura celic se bo spreminjala v kristalinsko, silicijevo strukturo, naše telo bo zdržalo vse več svetlobe.
Smo na začetku te poti. Smo pionirji. Tisti, ki se odloči, da odvrže vse okove matrice 3D-sveta, ki ga je držala v ujetništvu nemoči, trpljenja, strahu, žalosti, bolezni in nesreče, se lahko dvigne v novo dimenzijo izkustva sebe.

Je živeti v tem prelomnem času po vašem mnenju privilegij ali kazen?
Vaša duša se je sama in z namenom odločila za to izkušnjo, za to inkarnacijo, v tem času in prostoru. Veliko duš se je pogumno odločilo, da bodo kot duše priča nečemu izjemnemu, kar se še ni zgodilo v zgodovini človeštva – temu, da se iz gostote tretje dimenzije dvignemo na veliko lahkotnejšo dimenzijo, dimenzijo brezpogojne ljubezni in enosti, kjer nas čaka življenje v radosti, obilju, sreči, miru, svobodi, harmoniji.
Vendar vsakdo, ki si upa stopiti na to pot in ki je pripravljen izpustiti vse staro, vse, kar ga drži v strahu, ve, da je ta pot vse prej kot lahka. Za ego je strašljivo, ko razpada, ko nima več ničesar, česar bi se prijel. In ne bo druge poti, kot da nekako umremo v sebi, umremo v starem sebi, in dovolimo, da se skozi nas rodi novi človek nove Zemlje. Da se rodimo novi mi.
Živeti tukaj in zdaj je vsekakor veličastna izkušnja, ko spet postajamo tisto, kar v resnici smo in kakršni v resnici smo. Prav zato se v svetu, v katerem smo trenutno, vse bolj zavedamo, da bo naš največji atribut naše zdravje. Zdravje telesa in zdravje duha. In nihče nam tega ne bo mogel dati, razen mi sami sebi. Tokrat nihče ne bo mogel namesto nas pripraviti soočenja s samim seboj, z vsemi deli nas. Lahko nam pomagajo, glavno delo moramo opraviti sami. Pa saj že dojemamo, kako izjemna je naša posoda, naše telo. Začenjamo čutiti in telo nas kliče, da ga podpremo. V višjo dimenzijo se povzdigujemo skupaj s svojim telesom.
Čas je, da postanemo zdravilci sebe. Čas je, da se spomnimo, kako. Vse je že v nas, samo spomniti se moramo.

Novi časi in nove energije so gotovo tudi čisto praktično močno vplivale na vaše delo.
Da, sem v času sprememb. Eno od velikih spoznanj, ki se res izjemno pospešeno sidrajo v mojo zavest, je spoznanje popolnoma nove dimenzije zdravljenja in samozdravljenja. In neskončno sem hvaležna, da ta spoznanja lahko delim s svetom.
Pri delu je osredotočenost na telesih, na tem, da si vrnemo izgubljeno ljubezen do sebe, da se začnemo neskončno ljubiti, da utelesimo sebe v sebi, da utelesimo božanskost v telesih, da opolnomočimo svoje telo, da bo zmoglo zdržati visoke frekvence, ki se pospešeno dvigujejo na našem planetu. Da ozdravimo vse, kar ni v sozvočju z našim telesom, vse, česar ne moremo nesti s sabo v višjo dimenzijo. Vse, kar ne vibrira več z nami – s tem, kar mi v resnici v najglobljem bistvu smo.