Novice Svet24

Drugega sprejemati, pomeni, da ga spoštujemo, ga poskušamo razumeti, smo sočutni in samo prek poslušanja ter pogovora s človekom izvemo za njegovo razmišljanje, počutje v zvezi z neko situacijo.
Seveda, če oseba želi pogovor ali pomoč.
Dejstvo je, da v čustveni in miselni del sebe lahko vstopa samo človek sam. In tudi misli in občutke lahko spreminja samo človek sam.
Že star pregovor pravi, da lahko prisiliš konja, da gre do vode, ne moreš pa ga prisiliti, da bo pil.
Moja želja in cilj mojega dela pri duhovnih terapijah je, da se ljudje naučijo upravljati svoja energijska telesa. Ljudem pomagam; jih vodim, da ozavestijo svoje misli v zvezi z določeno situacijo, kakšne občutke jim povzroča takšen način razmišljanja in kakšno je posledično njihovo počutje.

AVTOCESTA DO PREPIROV
Zavedanje sebe in svojih misli, čutenje sebe, to je edina pot, ki vodi vsakega posameznika, da bolje spozna sebe in se nauči rokovati s sabo ter posledično z drugimi ljudmi in tudi živalmi.
Naslednji stavki so avtocesta do prepirov in slabih odnosov:
Ti misliš, da jaz (ubesedena negativna misel).
Ti misliš, da sem jaz (…).
Ti misliš, da bom jaz (...).
Ti misliš, da on/ona misli (...).
Jaz sem dobil/a občutek, da ti (ubeseden negativen občutek).
On ima občutek, da jaz, ti, on (....).
Jaz vem, da ti tako misliš (... ).

RAZLIČNE PERSPEKTIVE
Velikokrat sem že povedala, da je 85 ali več odstotkov reakcij ljudi na trenutno situacijo, ki se dogaja, posledica preteklih izkušenj, vzorcev, prepričanj, preteklih pogojenosti in avtomatska, obrambna reakcija notranjega otroka.
Ko oseba mirno pove nazaj »oprosti, ampak nisem to mislil/a, nimam takšnega občutka v zvezi s trenutno situacijo«, oseba na drugi strani velikokrat ne verjame povedanim besedam in še vedno vztraja pri svoji perspektivi na določeno situacijo.
Ne zmore dojeti, da je mogoče druga oseba imela ali ima neki izziv v življenju, ki nima nobene zveze s trenutno situacijo in njo.
Velikokrat ljudje gledajo skozi svojo perspektivo, pa še to skozi perspektivo uma, ne duše, in stvari jemljejo osebno. Naš um ima zelo ozko perspektivo, duša pa ima zelo široko perspektivo dojemanja in razumevanja situacij.
Ostati umirjen, ne vzeti stvari osebno je izziv, sploh če ima človek opravka z zelo ranjeno osebo, ki se še ni »srečala in pogovorila« s svojim notranjim otrokom, še ni ozavestila svojih ranjenosti in so rane nezaceljene. In prek situacij njen notranji otrok želi pomoč in pozornost, želi da bi bil viden, razumljen, ljubljen …
Samo jaz in kreator veva, kaj mislim in čutim, nihče razen mene in kreatorja ne more vedeti in čutiti, kaj jaz v zvezi z določeno situacijo razmišljam in čutim.
Ker Bog, kreator, ima pogled v vse na vseh dimenzijah.
To je dejstvo!

DUŠNI SPOMINI
Popolnoma drugo pa je, da imamo sposobnost začutiti visoko ali nizko vibracijo energije v drugi osebi. Nimamo pa te sposobnosti, da bi lahko to, kar mi čutimo v drugi osebi, »popredalčkali« in vedeli, iz katere situacije v življenju drugega človeka izhaja določena vibracija energije, ki jo čutimo v njem.
Kaj čuti, kaj misli, od kod izhaja občutek, lahko pove samo oseba sama, pa še to ne vsega. Imamo namreč nezaveden del, katerega vsebine stoodstotno nihče ne ozavesti, ker to je dušni spomin, ki sega od prve naše reinkarnacije do tega trenutka našega življenja.

POT DO HARMONIJE
In zato, bolj ko imamo sami v sebi počiščeno notranjost in se zavedamo sebe, lažje sprejemamo, spoštujemo, razumemo druge ljudi ter sočustvujemo z njimi in ne jemljemo vsega, kar se dogaja v odnosih z drugimi ljudmi, osebno.
Jaz to tako razumem, a si tudi ti želel/a s svojimi besedami povedati to?
Tako se jaz počutim ob tvojih besedah, dejanjih?
Ti dve vprašanji in podobna vprašanja so pot do zdrave komunikacije. To pa je pogoj za stabilne odnose na vseh področjih življenja.