A človeški razum se tudi na tem področju obdaja z vedno več prepričanji in omejitvami.
Seksapil, spolnost, materialne dobrine in denar so med številnimi stvarmi, ki naj bi jih poduhovljen človek zatiral. Duhovni človek ravno tako ne bi smel delati »napak«, neumnosti, se ujeziti, zapasti v probleme, bolezni …
Obstajajo celo teorije, katero delo je bolj duhovno, s čim bi se duhovni človek moral ukvarjati. Nekateri bodo zatrjevali, da ti določen način prehrane pomaga odkriti spiritualni del.
Po današnjih merilih razuma naj bi poduhovljen človek imel skupek nekih »pozitivnih« lastnosti, vidikov in delovanj, ki naj bi sestavljali navidezno »popolno« človeško identiteto, ta pa naj bi odražala duhovnost. Vendar je to le velika past našega razuma, ega.
ČAS JE …
Smešno je, ko se ljudje na vse pretege trudimo poduhoviti človeški del, namesto da bi se zavedali, da se duhovni del nas zrcali v vsakem človeškem vidiku obstoja. Duhovni del nas je ves čas tu! Ne moremo ga odkriti z grajenjem navidezno »popolne« človeške identitete, ki se na koncu koncev in ne glede na vse vedno sesuje na drobne koščke.
Duhovni del sebe lahko začutimo, ko se odcepimo od prepričanj o tem, kaj smo in kaj bi morali biti in postati, ter si dovolimo zgolj živeti in izkušati se skozi vse vidike obstoja – brez predsodkov in opredeljevanj. Čas je, da se nehamo truditi biti takšni, kot so drugi. Čas je, da nehamo obtoževati druge, ker so drugačni kot mi, da se naučimo sprejemati vse raznovrstne vidike, ki nam jih naš izjemni obstoj ponuja. Ni smisel v tem, da bi vsi delovali, živeli in razmišljali enako. Čas je, da zaključimo bitko dualnosti.
Presezimo vidike prav – narobe, boljši – slabši, ljubezen – sovraštvo, obilje –pomanjkanje … In začnimo gledati na vse vidike obstoja kot celoto.
OPUŠČANJE BORB
Prava duhovnost nam pomaga razumeti celoten obstoj skozi popolnoma drugačno raven: da v resnici nismo ujetniki zunanjih situacij, stanj in fizičnosti na sploh.
Do zdaj ste mogoče menili, da se morate boriti proti ljudem in zunanjim situacijam, vendar nič zunanjega vas v resnici ne ogroža. Bitko bijete zgolj sami s seboj in je v resnici zgolj vaša notranja iluzija.
Smo na točki, ko je treba opustiti vse borbe in se tudi nehati zgolj prepuščati – vdajati stanjem. Gre torej za to, da se začnemo zavedati iger, ki jih igramo že vse svoje življenje (in morda tudi že več prejšnjih življenj), ter se jih odločimo preseči.
Ni recepta za to, kako neko stvar lahko presežemo. Gre za zavestni uvid igre in nato za odločitev, da bomo stopili prek okvira, ki ga narekuje igra življenja. Dovolite si torej videti prek vseh naučenih norm, pričakovanj, pravil …
Čas je, da se prenehate truditi, da bi ustrezali vsemu naučenemu. Le tako boste lahko začeli živeti drugačno življenje, ki nam je že ves čas na voljo, le nismo ga uspeli videti zaradi vseh možnih notranjih omejitev in iluzij, ki so sestavljale našo naučeno realnost.
Dovolite, da se realnost vašega življenja spremeni. Dovolite si porušiti vse temelje dozdajšnje realnosti. Spustiti vse to, v kar ste do zdaj verjeli. Zavedajte se, da je realnost, ki jo živite, odvisna zgolj in samo od vas. Vaša izbira pa je, ali jo boste še naprej igrali ali boste zaplavali prek nje.
