Jasna Žaler Culiberg je od nekdaj velika ljubiteljica potovanj, saj osmišljajo njeno življenje. »Vedno kadar mi je zaradi preobilice dela v službi težko, si rečem, da mi prav delo omogoča to, da jo lahko kam popiham.« Poleg potovanj je tu šport. »Ponosna sem, da sem tik pred štiridesetim rojstnim dnevom pretekla 42-kilometrski maraton. Nekoč sem profesionalno jahala, danes je to postala rekreacija. Štirikrat tedensko obiščem fitnes. Šport je v mojem življenju prisoten na 1001 način,« pravi, ob tem pa ne pozabi na svojih pet otrok. Živa in Jure sta iz Mihovega prejšnjega zakona in sta stara štirinajst in enajst let, skupaj pa imata še sedemletno Zojo Mijo, petletno Gajo in triletnega Jašo. »Lahko rečem, da občasno skrbim za pet otrok, redno pa za tri,« se nasmeji simpatična Jasna.
Lepote in izzivi velike družine
»Smo velika družina in imamo pestro družinsko dinamiko, prepleteno s številnimi dejavnostmi in interesi. Naši rituali so sestavljeni iz izletov, rekreiranja, skupnega kuhanja, seveda pa si delimo tudi gospodinjska opravila.« Jasna namreč veliko da na red in čistočo. Nekateri bi rekli celo preveč, saj je njihova hiša v prav vsakem trenutku videti kot iz škatlice. In čeprav ji nekateri zato pripisujejo vzdevek superženska, se sama ne vidi tako. »Prej obratno. Hodim celo na psihoterapijo, ker imam prenizko samopodobo, je pa dejstvo, da sem organizirana, urejena in vestna, ker imam rada stvari čiste in pod nadzorom. Te vzorce sem prinesla že iz svoje družine. Babica ima še danes pri 85 letih doma vse urejeno kot v hotelu s petimi zvezdicami, enako mama. To sem podedovala, zato me boli, ko me nekateri zaradi tega obsojajo, kot da je to nekaj slabega. Jaz namreč že od nekdaj pospravljam z veliko veselja in prav nič truda.«
S 100 evri v svet
Jasna je čar potovanj prvič po malo okusila v 8. razredu, ko je odšla na Malto, čez nekaj let pa še bolj konkretno, ko se je s sto evri v žepu odpravila v Nevado. »Spomnim se strahu in adrenalina hkrati, obenem pa mi je to potovanje dalo veliko širine, poguma in iznajdljivosti.« Zdaj se z družino na potovanja odpravijo do štirikrat letno. Obiskali so Tajsko, vse otoke Indonezije, Zanzibar, Panamo, Kostariko, Sejšele, Egipt, Kanarske otoke … Seveda pa se na vseh teh poteh naniza tudi veliko anekdot. »Ko sem si zelo grdo zlomila nogo v Indiji in tam nisem mogla na nujno operacijo, sem še tri dni z vso težko prtljago potovala do doma in bolnišnice, kjer so me operirali. Ali pa ko sva bila z Miho v Bogoti in sva taksista prosila, naj nama pokaže kaj vznemirljivega v okolici. Ta je to narobe razumel in naju je najprej peljal v kraj, poln mladih prostitutk, potem pa še v neko zakotno ulico, kjer je stara gospa sedela na ulici z veliko vrečo kokaina, otrok pa ga je raznašal do mimoidočih strank. Zadnji trenutek je odpeljal iz tistega groznega kraja, preden so se za nama zapodili sumljivi ljudje.«
Dobrodelna in poučna pot v Afriko
Ta mesec se sedemčlanska družina odpravlja na enomesečno potovanje po Afriki. »Otrokom želiva približati drugačnost pristnega in manj razvitega sveta, kjer se umivajo iz čebra in elektrika ni samoumevna, družili se bomo s plemeni, Bušmani … Hkrati pa bomo potovanje združili tudi s humanitarnim projektom. Zbiramo namreč finančna sredstva za gradnjo zavetišč za otroke, ki nimajo lastne strehe nad glavo – v Serowu v Bocvani. Projekt smo zagnali v sodelovanju s slovensko Karitas in pozivamo vse, ki lahko, da pomagate.«
Jasna je v dobrodelnost zajadrala že kot punčka. »Zahvala gre moji babici, ker je bila zelo dobrodelna in se nikoli ni obrnila stran, ko je kdo iztegnil roko za pomoč.« Je pa poleg velikih organizacijskih predpriprav morala poskrbeti tudi za to, da so otroci, ki bodo mesec dni izostajali od pouka, vso šolsko snov nadoknadili vnaprej. Kljub temu da ima veliko dela z otroki, ki so njen svet, pa si zna sogovornica vzeti čas tudi zase. »Z možem sva osnova vsega. Na otroke gledam kot na najine sostanovalce, ki bodo nekoč poleteli iz gnezda, še vedno pa bova nato ostala midva. Tu so, ker so plod najine ljubezni, zato ne želim zanemarjati trenutkov, namenjenih nama,« pojasni Jasna, ki ima tudi odlično vodilo skozi življenje. »Imamo miselnost ščurka. To pomeni, da tudi ko pridejo padci in nas kdo pohodi, vstanemo in gremo naprej v čim bolj barvito prihodnost.«
'Imamo miselnost ščurka,' prav ženska presežkov
Jasna Žaler Culiberg je ženska presežkov. Z možem Miho Culibergom imata pet otrok, vodita štiri podjetja, prepotovali so že več kot sedemdeset držav, ustvarjajo popotniški blog in vlog, njihova hiša je vsak dan kot iz škatlice. Zraven ji ne zmanjka časa niti za šport in romantične pobege v dvoje. Jasna Žaler Culiberg je od nekdaj velika ljubiteljica potovanj, saj osmišljajo njeno življenje. »Vedno kadar mi je zaradi preobilice dela v službi težko, si rečem, da mi prav delo omogoča to, da jo lahko kam popiham.« Poleg potovanj je tu šport. »Ponosna sem, da sem tik pred štiridesetim rojstnim dnevom pretekla 42-kilometrski maraton. Nekoč sem profesionalno jahala, danes je to postala rekreacija. Štirikrat tedensko obiščem fitnes. Šport je v mojem življenju prisoten na 1001 način,« pravi, ob tem pa ne pozabi na svojih pet otrok. Živa in Jure sta iz Mihovega prejšnjega zakona in sta stara štirinajst in enajst let, skupaj pa imata še sedemletno Zojo Mijo, petletno Gajo in triletnega Jašo. »Lahko rečem, da občasno skrbim za pet otrok, redno pa za tri,« se nasmeji simpatična Jasna. Lepote in izzivi velike družine »Smo velika družina in imamo pestro družinsko dinamiko, prepleteno s številnimi dejavnostmi in interesi. Naši rituali so sestavljeni iz izletov, rekreiranja, skupnega kuhanja, seveda pa si delimo tudi gospodinjska opravila.« Jasna namreč veliko da na red in čistočo. Nekateri bi rekli celo preveč, saj je njihova hiša v prav vsakem trenutku videti kot iz škatlice. In čeprav ji nekateri zato pripisujejo vzdevek superženska, se sama ne vidi tako. »Prej obratno. Hodim celo na psihoterapijo, ker imam prenizko samopodobo, je pa dejstvo, da sem organizirana, urejena in vestna, ker imam rada stvari čiste in pod nadzorom. Te vzorce sem prinesla že iz svoje družine. Babica ima še danes pri 85 letih doma vse urejeno kot v hotelu s petimi zvezdicami, enako mama. To sem podedovala, zato me boli, ko me nekateri zaradi tega obsojajo, kot da je to nekaj slabega. Jaz namreč že od nekdaj pospravljam z veliko veselja in prav nič truda.« S 100 evri v svet Jasna je čar potovanj prvič po malo okusila v 8. razredu, ko je odšla na Malto, čez nekaj let pa še bolj konkretno, ko se je s sto evri v žepu odpravila v Nevado. »Spomnim se strahu in adrenalina hkrati, obenem pa mi je to potovanje dalo veliko širine, poguma in iznajdljivosti.« Zdaj se z družino na potovanja odpravijo do štirikrat letno. Obiskali so Tajsko, vse otoke Indonezije, Zanzibar, Panamo, Kostariko, Sejšele, Egipt, Kanarske otoke … Seveda pa se na vseh teh poteh naniza tudi veliko anekdot. »Ko sem si zelo grdo zlomila nogo v Indiji in tam nisem mogla na nujno operacijo, sem še tri dni z vso težko prtljago potovala do doma in bolnišnice, kjer so me operirali. Ali pa ko sva bila z Miho v Bogoti in sva taksista prosila, naj nama pokaže kaj vznemirljivega v okolici. Ta je to narobe razumel in naju je najprej peljal v kraj, poln mladih prostitutk, potem pa še v neko zakotno ulico, kjer je stara gospa sedela na ulici z veliko vrečo kokaina, otrok pa ga je raznašal do mimoidočih strank. Zadnji trenutek je odpeljal iz tistega groznega kraja, preden so se za nama zapodili sumljivi ljudje.« Dobrodelna in poučna pot v Afriko Ta mesec se sedemčlanska družina odpravlja na enomesečno potovanje po Afriki. »Otrokom želiva približati drugačnost pristnega in manj razvitega sveta, kjer se umivajo iz čebra in elektrika ni samoumevna, družili se bomo s plemeni, Bušmani … Hkrati pa bomo potovanje združili tudi s humanitarnim projektom. Zbiramo namreč finančna sredstva za gradnjo zavetišč za otroke, ki nimajo lastne strehe nad glavo – v Serowu v Bocvani. Projekt smo zagnali v sodelovanju s slovensko Karitas in pozivamo vse, ki lahko, da pomagate.« Jasna je v dobrodelnost zajadrala že kot punčka. »Zahvala gre moji babici, ker je bila zelo dobrodelna in se nikoli ni obrnila stran, ko je kdo iztegnil roko za pomoč.« Je pa poleg velikih organizacijskih predpriprav morala poskrbeti tudi za to, da so otroci, ki bodo mesec dni izostajali od pouka, vso šolsko snov nadoknadili vnaprej. Kljub temu da ima veliko dela z otroki, ki so njen svet, pa si zna sogovornica vzeti čas tudi zase. »Z možem sva osnova vsega. Na otroke gledam kot na najine sostanovalce, ki bodo nekoč poleteli iz gnezda, še vedno pa bova nato ostala midva. Tu so, ker so plod najine ljubezni, zato ne želim zanemarjati trenutkov, namenjenih nama,« pojasni Jasna, ki ima tudi odlično vodilo skozi življenje. »Imamo miselnost ščurka. To pomeni, da tudi ko pridejo padci in nas kdo pohodi, vstanemo in gremo naprej v čim bolj barvito prihodnost.«
