Novice Svet24

Vendar televizijska voditeljica ostaja neomajna. »Trdno stojim za svojimi stališči in delom. Vse dneve garamo, da gledalcem predstavimo korektne zgodbe. V moji službi ni prostora za čustva. Štejejo samo zgodbe in dejstva,« odločno pravi Erika, ki je zaradi dela pogosto tarča žaljivk tistih, ki jim ni všeč razkrivanje nečednih poslov. Vedno prisluhne konstruktivni kritiki, ne mara pa anonimnega zmerjanja. Priznava, da je z leti dobila bolj debelo kožo. Vrelišče gneva sta dosegli oddaji s tematiko nabave mask in (neustreznim) ukrepanjem med koronakrizo v domovih za starostnike.
Oddaja se je nedavno končala, kljub temu pa Erike ne preplavljajo čustva. »Gre za delo, službo, kjer sem korektna in profesionalna s sodelavci vred. Občutki, kot sta sreča in zadovoljstvo, tu nimajo kaj iskati. Če sem že zadovoljna, je to zato, ker tako majhna ekipa, kot smo mi – dva novinarja, raziskovalka, urednik in eden na pol raziskovalec (za njegov kompletni angažma ni denarja) in jaz vsak teden naredimo oddajo. Ker nas je le peščica, tu ni prostora za zvezdništvo. Vsi delamo vse, vrtimo telefone, raziskujemo, tudi jaz primem za mikrofon in grem na teren snemat. V tujini bi takšno oddajo delalo več ekip, ki bi se menjavale. Raziskovalci bi opravili svoje delo, voditelju bi predali napisana vprašanja in to bi bilo to. Pri nas pa je popolnoma drugače. Mnogim, ki na televiziji gledajo oddajo, se zdi enostavno: samo sprašujem, pa je. Vendar je to le pet odstotkov vsega dela. Tistih 95 odstotkov, preden se oddaja sploh začne, gledalci sploh ne vidijo. Imam pa to prednost, da ker sem tako vpeta v nastajanje oddaje, sem v studiu toliko bolj samozavestna. Sem pač perfekcionistka v svojo škodo. Stvari poznam v globino in zato mi je laže. Pogosto poslušam kritike, da imam slušalko, da mi vprašanja govorijo iz režije, jaz pa jih samo ponavljam. Vendar imam slušalko predvsem zato, da mi povedo, koliko časa je še do reklam in če se kaj zaplete s prispevki ali grafiko, kar se pri oddaji v živo hitro zgodi. Tu ni ponovitev, napak se ne da izrezati. Zato se je treba zanašati na svojo glavo in možgane. Vnaprej posnete oddaje zame nimajo pravega čara in mi Tarčo posnamemo vnaprej le v res izjemnih primerih, kot so denimo prazniki. Doslej smo jih vnaprej posneli le dve ali tri,« pove voditeljica, ki zato skozi vse leto ne more na dopust. Tako je konec sezone zahteval svoj davek in brez težav prizna, da je pošteno utrujena, obenem pa zadovoljna, da so opozorili na kopico nepravilnosti.
Pri denarju ni čustev
»V zadnjih letih se ukvarjamo z raznimi sistemskimi korupcijskimi in gospodarskimi nepravilnostmi. Te so zame čustveno precej lažje, kot če bi delala osebne zgodbe, kakršne obravnavajo denimo kolegi v Tedniku. Mislim, da jim je teže, saj se srečujejo z zgodbami, ki se te dotaknejo. Mi obravnavamo zgodbe na sistemski ravni. V letošnji sezoni smo odpirali različne teme, ki jih nekateri morda ne vidijo ali jih ne bi radi videli. Kritizirali smo tako prejšnjo oblast kot zdajšnjo. Zelo odmevne so bile oddaje o zdravstveni reformi, družini Janković in Stožicah. Lotili smo se bančnega kriminala, nabave mask. Pri zgodbah, ki zadevajo denar, ni čustev. Tu ob vseh nepravilnostih ostajam trdna. Še posebno pa se me dotaknejo oddaje, v katerih obravnavamo položaj starejših. Mnogih ne pesti le revščina, temveč tudi osamljenost. Ob tem ne moreš ostati neprizadet,« pravi Erika, ki je s svojo nepopustljivostjo marsikateremu trn v peti. Leta jo že obilno zasipajo z različnimi »pošiljkami«. »Na srečo do zdaj pravih groženj še ni bilo, samo žalitve, tako da se ne počutim ogrožene. Dobivam pošto, klasično ali elektronsko, z najrazličnejšo vsebino. Kadar jo prebiramo, je mlajša kolegica šokirana nad vulgarnostjo, mi starejši pa se samo nasmejimo. Na začetku so me žaljivke bolj prizadele. Pomislila sem tudi, kaj mi je tega treba. Z leti pa sem dobila precej debelo kožo. Žalosti me, kako poteka dialog. Zaradi komentarjev, ki jih dobivamo, smo sami postali tarča. Tisti, ki nas žalijo, ne zmorejo pogledati vsebine, ki jo delamo, temveč gledajo samo, proti komu poročamo, ne pa kaj. Ves čas delamo enako. Žal mi je, da je komuniciranje tistih, ki se ne strinjajo z našim delom, postalo ekstremno. Kritika je zame vedno dobrodošla. Če je konstruktivna, ji rada prisluhnem in kaj popravim ali izboljšam. Če pa me nekdo žali in se pri tem niti ne podpiše, je to nesprejemljivo. Kritiko se da napisati in povedati kulturno. Ko pa gre v skrajnosti, ni več zdravo za to družbo. Zanimivo pa je, da me na ulici ali v trgovini ljudje nikoli ne ustavljajo in zmerjajo. Nasprotno, doživljam veliko pozitivnih odzivov. Marsikdo me tudi pohvali,« pove. Tudi po tolikih letih še vedno uživa v delu in adrenalinu, ki ga prinaša. Po vsaki oddaji so sodelavci polni adrenalina. Čeprav je ura že pozna, posedijo v pisarni in se pogovorijo, kako je šlo, vsakič pa imajo že načrte za naprej, saj so delovni tedni vedno prekratki, dela pa preveč. Tudi ko pride domov, ne more takoj zaspati. Domači so se že navadili, da je ob petkih bolj utrujena in potrebuje kar nekaj časa, da pride k sebi.
Zadržana pri razkrivanju zasebnosti
»Služba je čedalje večja odgovornost, saj moramo biti pozorni na vsako besedo, ki jo izrečemo ali zapišemo. Vsaka beseda mora biti podkrepljena s podatki, kajti včasih so že pred oddajo, ko je šele napoved, že 'odzivi' nanjo. Vsaka napačno uporabljena beseda pa se vrne kot bumerang. Zato smo še toliko bolj pozorni na to, kaj objavimo. Težava je pogosto tudi ta, da se ljudje ne upajo toliko izpostaviti, ker se bojijo, da bodo tudi sami deležni diskreditacij, kot so jih bili nekateri gostje. Je pa tako, da lahko v življenju vsakega človeka najdeš nekaj, kar te lahko diskreditira. Družbena omrežja so še posebno velika past,« je iskrena. Zato je sama zelo zadržana pri razkrivanju zasebnosti in na njenih družbenih omrežjih ne boste našli nobenega političnega komentarja, prav tako se noče kakor koli opredeljevati.
Poletni oddih
Voditeljica je zadovoljna, da je sezone konec, kajti le težko odmisli službo. »V teoriji mi je vse jasno, da bi bilo dobro preklopiti med službo in zasebnim življenjem. Vendar je moje resnično življenje drugačno: ne morem kar utišati telefona ali ne preverjati informacij. Vedno poskušam gledati Dnevnik in Odmeve, kaj delajo kolegi po drugih televizijah … Moji domači so tega vajeni. Seveda pa ima služba tudi svoje prednosti: si bolj fleksibilen, izkoristiš kakšno prosto uro in pač delaš, ko je treba narediti stvari. Tisti, ki ni poskusil tega načina življenja, to težko razume. Seveda pa takšnega tempa ne zdrži veliko ljudi,« pove voditeljica in doda, da si za letošnje poletje ni zadala nič posebnega. Predvsem si želi miru in ji je vseeno, kam bodo šli na dopust. Najprej jo bodo pričakali otroški predali in omare, saj si želi doma temeljito pospraviti in pregledati, katera oblačila sta prerasla tako sin kot hči, navihana šolarja, ki sta končala drugi in tretji razred. Malo se bo dobila še s prijateljicami, več časa posvetila partnerju … In tako bo poletje minilo, kot bi mignil. Jeseni pa jo skupaj z ekipo že čakajo nove nepravilnosti v družbi in vroče teme za oddaje.