Če kdo, potem je gotovo Ana Lukner Roljič tista, ki že vrsto let mnogim pričara nasmeh na obraz. Njena dobrodelna organizacija Anina zvezdica, ki jo vodi v svojem prostem času, niti med pandemijo ni počivala. »Bili smo zelo dejavni, saj so se prav med karanteno pokazale velike potrebe po pomoči. Ni šlo drugače, kot da se prilagodimo nastalim razmeram, kot je nošenje mask tudi v skladišču, socialna distanca, poseben način prevzema in delitve donacij. A to je za nami in veseli smo, da smo lahko pomagali.« Poleg Anine zvezdice je bila karantena tudi sicer za Ano zelo aktivna, saj je intenzivno delala na svojih poslovnih projektih, hkrati pa je tudi veliko časa preživela z možem Dejanom in sinom Jacksonom. Je pa v tem času imela tudi težke trenutke. »Mama je v domu za ostarele, in čeprav nas zaradi demence že več let ne prepozna, jo redno obiskujemo, kar pa nam je koronavirus preprečil. Potem je moral na zdravljenje v bolnišnico tudi oče, s katerim nismo imeli stika več tednov. Vsem nam je bilo hudo, in čeprav smo se vsak dan slišali po telefonu, je bilo najlepše, ko sem po zelo dolgem času končno lahko odšla na kratek obisk k mami in nato še k očetu. Najlepši je bil občutek, ko sem ju objela. Smo zelo navezana družina, vedno držimo skupaj, lahko rečem, da med nami vlada izjemna ljubezen in zaradi tega sem srečna – to je popotnica za naprej in to z možem gojiva tudi sama.«
Slavljenca
Zadnje dni je imela Anina družina tudi veliko razlogov za praznovanje. »Rojstni dan sta imela moj oče - dedek in naš mali Jackson. Med njima je razlike 90 let in štiri dni. Čeprav je moj oče tudi že pradedek, je bil Jackson najlepše darilo za njegovih okroglih devetdeset let. Mamo in očeta, ki zdaj oba stanujeta v istem domu za ostarele, smo pripeljali domov. To je bil za vse nas prav poseben trenutek, saj smo bili po res dolgem času vsi ponovno na kupu,« se še vedno smeji mladi mamici, ki ne pozna počitka. »Jeseni se vračamo v Ameriko, saj imava oba z možem kar nekaj poslovnih sestankov, sama pripravljam tudi nov projekt. Najbolj pa se seveda veselimo, da bomo videli vse prijatelje – našo drugo, ameriško družino. Odhod smo načrtovali že februarja, a ker so se začele težave s koronavirusom, smo ostali doma. Za Jacksona bo to prvi let z letalom in upam, da bo pot dobro prestal, saj je ta kar dolga. Je pa vajen biti zelo aktiven, praktično povsod ga vzameva s seboj, tudi na sestanke. Vse ga zanima, je zelo aktiven in nasploh srečen otrok – to mi največ pomeni.«
Velika ljubezen do živali
Tokrat pa zakonca Roljič v Ameriko ne bosta vzela njunih kužkov Jaya in Maca. »Pustili ju bomo pri tašči, ki odlično skrbi zanju. Imam res zlato taščo in neizmerno sem ji hvaležna za vso pomoč pri Jacksonu. Je najboljša babi. Hkrati pa neskončno pogrešam prisotnost moje mame, ki bi bila prav tako najboljša babica in s taščo bi se odlično razumeli. Demenca je huda bolezen, predvsem za svojce. Mama je tu, a je hkrati ni. Pogrešam jo, je moja mama in najboljša prijateljica.«
Kužka Jaya in Maca sta Ana in Dejan vzela iz zavetišča v kalifornijskem San Joseju. »Srečna sva, da sva ju rešila in poskrbela, da sta zdrava in na varnem – postala sta del naše družine, vsi ju imamo zelo radi. Ljudje me velikokrat vprašajo, kako govorim z njima – ali v angleškem ali slovenskem jeziku. Pri tem uporabljam oba jezika, saj oba razumeta – sta dvojezična. (smeh) Prav tako pa se v obeh jezikih pogovarjamo tudi z Jacksonom. On se tako kot mi s kužkoma dobro razume, čeprav sta bila, potem ko smo dojenčka prinesli iz porodnišnice, kar malo žalostna, saj sta hitro dojela, da je Jackson zdaj na prvem mestu. A kaj kmalu sta z Jacksonom postala prava prijatelja in se do njega, tako kot do vse družine, obnašata zelo zaščitniško.«
Kot pravi pregovor, za vsakim dežjem posije sonce, in tako so sončni žarki posijali tudi v življenje Ane Lukner Roljič, ki je ženska z res velikim srcem. V njem je prostor za vse tiste, ki potrebujejo pomoč. Jo je pa prav izkušnja karantene pripeljala še do močnejšega spoznanja, kako pomembna sta zdravje in družina ter da absolutno šteje prav vsak trenutek.
