Človek le stežka verjame, da pred nami sedi stoletnik, ki ima že vrsto let ustaljen urnik in se mu leta čisto nič ne poznajo. Le sliši malo slabše, kar pa je včasih tudi prednost, kot hudomušno pripomni. Nekdanji partizan je v življenju preživel mnogo hudega, a ga je to le še okrepilo. Med vojno mu ni bilo lahko, prav tako tudi ne njegovi ženi Mariji, s katero sta skupaj že sedemdeset let. To se sliši prav neverjetno. »Žena je sicer mlajša od mene, a je bila pred kratkim na operaciji srca, zato sem za vse poskrbel sam. Tudi med pandemijo sem hodil v trgovino in vsak dan na sprehod. Tega nikoli ne izpustim, ne glede na to, kakšno vreme je zunaj. To ohranja človeka čilega in zdravega,« pravi Ivan, ki mu je v posebno veselje njegovo posestvo pri Polancu nad Idrijo, ki ga je uredil pred pol stoletja. Sprva je bil tam vrt, zdaj je že njiva, na kateri pridela različno zelenjavo in veliko sadja, kar pa je seveda odvisno predvsem od letine. »Posestvo obiščem vsak dan, oddaljeno je približno pol ure hoda od doma, a gre pot strmo v hrib in za zdaj jo še zmorem.«
Gobar in ribič
Poleg brunarice, ki stoji na posestvu, je Ivan sezidal krušno peč, v kateri vsake štirinajst dni speče kruh. »Kruh, ki ga sam zamesim in spečem, jedo tudi poslanci v državnem zboru,« se pohvali. Ivanov sin Samo Bevk je namreč nekdanji idrijski župan in dolgoletni poslanec v državnem zboru. »Kruha ni težko speči, je pa res, da te šele izkušnje pripeljejo do tistega pravega in najljubšega.«
Ivan se rad spominja vojnih let in pove tudi kakšno zgodbo, čeprav je marsikaj pretrpel in videl veliko grozot. Seznanjen je tudi z aktualnim dogajanjem tako doma kot po svetu, a smo se tokrat pogovoru o politiki raje izognili. Trenutno ima veliko dela na vrtu in v veselje mu je, ko opazuje, kako rasteta zelenjava in sadje. Prihaja tudi sezona gob, ki jih Ivan zelo rad nabira. »Včasih kar zajeten kupček jurčkov naberem že po poti, ko grem proti posestvu, pred dvema letoma pa sem poleg brunarice na posestvu našel dva jurčka velikana. Gobarjenje je posebna strast, a kljub temu moraš gobe dobro poznati in poskrbeti za to, da jih ne zamenjaš s strupenimi. Jaz teh težav nimam,« pove izkušeni gobar, čigar druga strast je ribolov. »Prisegam na muharjenje in tudi letos sva se s sinom na ribolov odpravila že 1. aprila, prav na dan, ko se odpre ribolovna sezona,« se pohvali.
Ko ga človek opazuje in posluša, nehote pomisli, ali so se morda zmotili in narobe napisali letnico njegovega rojstva. Ne, ni bila napaka. Ivana Bevka je trdo življenje oklestilo v pravega borca, sam pa pravi, da je tako žilav in zdrav, ker se dobro prehranjuje, saj zdravi hrani posveča veliko pozornosti. Ob tem še poudari, da v življenju v nobeni stvari ni pretiraval. In njegov nasvet za dobro počutje? »Človek mora v naravo in na sprehod, pa čeprav je to včasih le polurni krog po mestu. Sedenje na kavču nikomur ne koristi, ne glede na to, koliko si star. Saj veste, kako pravijo: zdrav duh v zdravem telesu. Velikokrat me ljudje sprašujejo za recept za dolgo življenje. Ta ne obstaja. Morda je nekaj v genih, zdravem načinu življenja, imeti pa moraš tudi nekaj sreče, da te bolezni obidejo,« pravi Ivan, ki je lahko s svojim mišljenjem in načinom življenja marsikomu za zgled, ne manjka pa mu niti modrih misli, ki narekujejo življenje.
Neverjetno, a resnično: pri 100 letih Ivan gobari, ribari, vrtnari in peče kruh
Ivanu Bevku iz Idrije, ki je pred kratkim praznoval častitljivi jubilej, dopolnil je namreč sto let, nič ne pride do živega. Še vedno je čil in zdrav, pa tudi med pandemijo se ni zaprl v stanovanje. Kot pravi, je živel tako kot prej, a z upoštevanjem pravil, ki so jih priporočali. Še vedno pridno peče svoj kruh v krušni peči, ki ga jedo tudi poslanci v državnem zboru.