Ali pa ste si globoko oddahnili, ko ste odšli stran. Ko ste želeli opisati, kaj se vam je zgodilo, ste preprosto rekli: slaba energija.
V najširšem smislu to besedo uporabljamo, kadar opisujemo občutke in zaznave glede nečesa neotipljivega, kar obdaja nas ali druge. To so lahko ljudje, predmeti, živali, rastline, situacije ali prostori. Lahko je interakcija med osebama, ki jo opišemo z neko posebno značilnostjo, zaznava v prostoru ali preprosto nekaj, česar ne znamo opisati, a to začutimo. Vse to je posledica energije.
PREŽEMA VSE
Energija je življenjska sila, ki prežema celotno vesolje in ima različne frekvence. Če so te blagodejne, jih opišemo kot pozitivne in kot dobro energijo. Če so neprijetne, škodljive ali celo destruktivne, jih opišemo kot negativne in kot slabo energijo.
Najboljša naprava za merjenje energije je naše lastno telo. Občutki v telesu nam nezmotljivo povedo, kaj se dogaja okrog nas. Ker pa živimo v civilizaciji, ki neotipljivemu ne daje posebnega poudarka, se tega svojega nezmotljivega instrumenta nismo naučili uporabljati. Večina ljudi zato energij ne zaznava zavestno in niti ne vedo, kako naj svoje zaznave poimenujejo, ter jih preprosto ignorirajo. Možgani namreč prejmejo na milijone informacij, vendar v zavestnem polju in spominu ostanejo le tiste, ki jim lahko damo pomen.
RAZUMEVANJE SVETA
Morda ste že slišali za zgodbo o Jamesu Cooku in domorodcih, ki ladij niso videli, ker v njihovi percepciji kaj takšnega sploh ni obstajalo.
Zgodbo je leta 1770 zapisal Joseph Banks, botanik na Cookovi ladji. Opisoval je, kako je ladja Endeavour plula ob obali, sam pa je z ladje opazoval domorodce na obali. Nihče od njih ni posvečal pozornosti 30 metrov dolgi ladji, ki je plula približno 400 metrov od obale. Šele ko se je posadka vkrcala na manjše čolne, so se domorodci zbrali na obali in se postavili v sovražen sprejem tujcev.
Številni razlagajo, da ladje kot take preprosto niso prepoznali, saj ni bila shranjena v njihovem razumevanju sveta. Čolne pa so uporabljali tudi sami, zato so čolne raziskovalcev zaznali. Tako kot naj bi majhni otroci videli avro, vendar njihove sposobnosti videnja sčasoma zamrejo, ker nihče od odraslih temu ne namenja posebne pozornosti.
POTRJENO DELOVANJE
Toda ni tako v vseh civilizacijah. Vzhodni sistemi zdravljenja, na primer tradicionalna kitajska medicina in ajurveda, se energijam posvečajo že tisočletja in razumevanje sveta ter zdravljenje sta prilagojeni in usklajeni s pretokom življenjske energije. Akupunktura, akupresura in tuina delujejo na energijske linije vzdolž telesa, imenovane meridijani. Ajurveda upošteva prisotnost elementov v telesu in njihovo usklajeno delovanje, ki se izraža kot zdravje. Del ajurvede je tudi veda bhutavidja; ta se ukvarja z nerazložljivimi vzroki bolezni, ki nastanejo kot posledica negativnih energijskih vplivov različnih energijskih entitet.
Živimo torej v svetu, kjer poleg fizičnega oziroma otipljivega obstaja tudi nefizično. Znanost, ki se je razglasila za eksaktno vedo, teh neotipljivih in neizmerljivih nivojev ne prizna, ker jih še ne zna izmeriti. Toda tudi tukaj se pojavlja ogromno novih informacij in raziskav, ki potrjujejo delovanje nefizičnega, ne dokazujejo in razlagajo pa še obstoja.
Primer Josepha Banksa, izkušnje milijonov ljudi in znanje, ki izhaja iz vzhodnih tradicij, pa nam govorijo drugačno zgodbo. Pravijo, da ne glede na to, ali v energijo verjamete ali ne, ta obstaja. Vesolje je veliko večje in veliko skrivnostnejše, kot si lahko predstavljamo, in če nam to neznano ponuja rešitev težav, je morda smiselno, da to sprejmemo, ne glede na to, ali tudi v resnici razumemo delovanje ali ne.
Ko namreč izkusimo pozitiven učinek določenih vibracij, ne potrebujemo več zunanjega dokaza. Mi sami postanemo dokaz.
DEJSTVO: PREŽEMA VSE
Znanost je naredila že veliko, a se ji zatakne, ko pride do meje, prek katere ne more. Če mi ne vidimo nekega valovanja, znanost pa ga lahko izmeri, potem obstaja. Če pa obstaja neko valovanje, ki ga znanost še ne more izmeriti, po tej doktrini ne obstaja. Znanost je v zadnjih desetletjih naredila ogromen napredek, katerega spoznanja pa še niso dosegla šolskih klopi. Zato večina civilizacije o tem ne ve veliko. Kvantna fizika raziskuje najmanjše delce, ki so jih do zdaj odkrili, in spoznava, da na subatomskem nivoju zakoni Newtonove fizike ne delujejo več. Že leta 1905 je Einstein v svoji relativnostni teoriji postavil hipotezo, da si materija in energija med seboj izmenjujeta delce. Vsi delci, ki oblikujejo materijo, so le upočasnjena in kristalizirana energija.
Nekaj let kasneje je Max Planck ugotovil, da se svetloba in druge oblike elektromagnetnega sevanja v obliki energije sproščajo skozi žepke energije, ki imajo značilnosti valovanja, in jih poimenoval kvanti. Iz njegovega raziskovanja se je rodila kvantna fizika, ki danes postavlja na glavo veliko ugotovitev t. i. tradicionalne znanosti. Obstajajo številne debate in pogledi na to, katera znanost je zdaj tista, ki lahko določi, kaj je res in kaj ne.
Recimo raje, da znanost še ne ponuja vseh odgovorov, zato je najbolje, da razlago energije in energetskega sistema človeka povzamemo od tistih, ki se z njo ukvarjajo že tisočletja. Energijo torej obravnavajmo kot dejstvo, ki obstaja, prežema in teče skozi vse.
