Bojimo se tudi iti v arabski svet, da nas ne ugrabijo, strah nas je splezati na drevo, da ne bomo padli, strah nas je zastrupljene vode, virusov ...
Strah nas je vsega: bolezni, ljudi, energijskih vampirjev, samih sebe, življenja. Bojimo se postaviti zase, bojimo se neuspeha, bojimo se uspeha …
Bolj ko nas je strah, bolj nas obvladujejo. Strah odpira vrata temi. Um, ego nas hoče prepričati, da je življenje strašno, da je življenje težko.
Iz knjige Jamesa Redfielda Deseto spoznanje:
»Vidci konca časov so se intuitivno uglasili na vedenje, da se nam bosta v času, ki ga živimo, odprli dve prihodnosti. Lahko bomo izbirali med življenjem v strahu in verjeli, da se svet razvija v avtomatizacijski slog velikega brata, razpad družbe in dokončno uničenje …, ali pa sledili drugi poti in zaupali, da zmoremo premagati nihilizem (vero v nič) in se odpreti višji vibraciji ljubezni, ki nam bo prihranila apokalipso. Stopili bomo v drugo razsežnost, v katero bomo povabili duha, ki bo po nas ustvaril natanko tako utopijo, o kakršni govorijo svetopisemski preroki … Jasno je, da se moramo odločiti za pot ljubezni in vere.«
KAJ NAS HROMI?
Upam, da mi bo uspelo.
Upam, da me ne zapusti.
Bojim se biti sam(a).
Strah me je bolezni.
Poiščite področja, na katerih vas strah hromi. Česa vas je strah? Mogoče javnega nastopanja ali živeti brez partnerja ali varne službe? Ko je strah zakodiran v naše celice, v naš nezavedni um, bomo vse naredili, da se izognemo soočenju s strahom. Požrli bomo vse žalitve, poniževanje, kritike, zaničevanje in prenesli vse pritiske, dovolili bomo, da postanemo predpražnik.
Ves sistem je zasnovan tako, da nas hromi. Že samo to, da poslušamo dnevne novice, pripomore k temu, da postajamo vse bolj prestrašeni …, in bolj ko smo prestrašeni, bolj smo blokirani in ne naredimo ničesar.
Vsa negativna čustva blokirajo kemične procese v telesu. Z vsemi negativnimi čustvi delamo največ škode sami sebi.
Strah se odraža v slabem delovanju želodca – kogar pogosto peče zgaga, se mora vprašati, česa ga je strah; kdor je pogosto živčen in razdražljiv, kdor ima pogosta vnetja, ima v ozadju prisoten strah. Praktično vse težave s trebuhom in prebavo izvirajo iz strahu. Tudi težave z alergijami in težave z dihanjem izvirajo iz strahu. Ko ste utrujeni od tega, da ste utrujeni, če vas pogosto boli trebuh, se vprašajte: »Ali sem mogoče na napačni poti življenja in me je strah sprememb?« Telo kliče po spremembi!
Iz Knjige Moč pozitivnega razmišljanja:
Slaven ameriški kirurg dr. George W. Crile, je rekel: »Strah ni le v naši glavi, ampak tudi v našem srcu, možganih in črevesju. Strah in skrbi lahko povzročata kar koli, učinek pa se vedno kaže v celicah, tkivih in organih našega telesa.«
UČINKI STRAHU
Strah je največji zaviralec procesov v telesu. Strah se lahko odraža kot (preletela sem knjigo Življenje je tvoje):
· spontani splav – strah pred prihodnostjo,
· migrena – seksualni strahovi,
· slabokrvnost – strah pred življenjem,
· anoreksija – izjemen strah – zavračanje energije življenja,
· menstrualne težave – strah pred procesom življenja – zavračanje svoje ženskosti,
· impotenca – strah pred izražanjem moškosti, lahko tudi strah pred materjo,
· nespečnost – strah pred preživetjem – ne zaupate v to, da vas sile življenja podpirajo,
· boleče noge, težave s kolki, koleni in gležnji – strah pred prihodnostjo – nočete se premakniti,
· težave z nadledvično žlezo – zaskrbljenost – pozabili ste skrbeti zase,
· morska bolezen – strah pred smrtjo,
· apetit, debelost – strah, potreba po varnosti in zaščiti,
· astma, težave z dihanjem – strah pred sprejemanjem življenja,
· holesterol – strah pred radostjo,
· hrbet, križ – strah pred pomanjkanjem denarja.
V svetem pismu je grozljiva napoved: »Strašni, ki sem se ga bal, je prišel nadme in ta, pred komer me je groza, me je zadel.« (Job 3,25)
Pričakovanje slabega se pogosto uresniči, ker s svojimi mislimi oblikujemo in ustvarjamo razmere, da se tisto, česar nas je strah, res uresniči. Misli so energija. Kvantna fizika je dokazala, da ljudje s svojimi mislimi ustvarjamo.
STRAH PRED IZGUBO FINANČNE VARNOSTI
Vzgoja, program iz otroštva, naj bomo pridni in naj si najdemo varno službo, nam vsekakor ne koristi, ker varnosti ni. Živimo v svetu, kjer se vse spreminja, in bolj ko se oklepamo navidezne varnosti, bolj nas je strah. Strah pred izgubo je ena najhujših oblik strahu. Nič več ne delamo iz veselja in radosti, vse delamo, da ohranimo obstoječe.
Ko ljudje hočejo obdržati varnost, iz njih privre strah, ki se izraža skozi hudobijo in zlobo. Hočejo zaščititi sebe. V njih kriči strah pred preživetjem, ki zvabi na plan najslabše. To se kaže v službah, kjer strah pred izgubo iz ljudi potegne preračunljivost, zahrbtnost, manipulacijo, zlorabo informacij … To se kaže v partnerskem odnosu, kjer postane eden od partnerjev preračunljiv in žaljiv; hoče vam dati vedeti, da vi sami ne boste zmogli in da ga/jo nujno potrebujete za svoje preživetje.
Ljudje, ki so si nekoč pomagali, delali kot ekipa, si zdaj nagajajo in drug pred drugim skrivajo podatke, včasih si podtikajo neresnice, govorijo drug čez drugega … Vse v želji, da bi sebe prikazali v lepši luči in da imajo več možnosti, da obdržijo delovno mesto, ki jim predstavlja varnost preživetja. In tako se ujamejo v divji ples igre, v katerem so vsi poraženci, v katerem ni nihče zmagovalec in ni nobenega napredka.
IZVOR JE BISTVO
Ste se kdaj vprašali, od kod izvira ta grozni strah pred preživetjem?
To so programi družine, podzavestni strahovi, ki so se zarezali globoko v podzavest. Dediščina dveh svetovnih vojn, prve in druge, dediščina lakote, ki je bila na Slovenskem pogosto prisotna, se je zarezala v duše ljudi. Še ne tako dolgo nazaj so naše prednike oblegali Turki, pred dvema stoletjema jih je oblegal Napoleon ... Vojne, strah, smrti, lakota – to so kode revščine in pomanjkanja.
Povprašajte svoje dedke in babice, če so še živi, malo pobrskajte po zgodbah svojih prednikov … Kaj se je dogajalo v vaši družini med prvo in drugo svetovno vojno?
Vam povem zgodbo? Družina, ki jo dobro poznam. Mama je odraščala na Štajerskem. Ko se je končevala druga svetovana vojna, so se okupatorji vračali prek Velenja, skozi Slovenj Gradec proti Avstriji. Tam, kjer se dolina razširi, so jih napadli partizani. Ljudje, ki se tega spominjajo, pravijo, da je bila reka Paka rdeča. Si predstavljate, koliko mrtvih je moralo biti, da je tekla rdeča reka? (Če so vaši predniki iz okolice Dražgoš, iz okolice Kočevja in Ribnice ali če so iz okolice Bovca, kjer je med prvo svetovno vojno divjala Soška fronta, je zgodba zelo podobna). To je bilo leta 1945. Deklica je bila takrat stara malo manj kot leto dni. Vse okrog je pokalo. Prestrašena družina se je skrila v klet. Mama je najmlajšo hčerkico stiskala k sebi in ji pokrivala ušesa. Eden od Nemcev, ki je šel mimo hiše, je z mitraljezom spustil rafal v klet. Krogla je zadela mamo v nogo, padla je, mala deklica pa je odletela po zraku čez klet …
Si predstavljate otroka, ki se začne zavedati sveta okoli sebe in okoli njega divjata vojna in smrt? Si predstavljate pokanje? Verjetno si ne moremo niti zamisliti, kako bi se počutili. Strah, ki se je naselil v to deklico, jo je zaznamoval za vse življenje – strah pred preživetjem.
Od devetega meseca pa do enega leta otrok potrebuje popolno varnost. To je sicer moje opažanje pri mojih otrocih. Prišla sem do zaključka, da če otrok v tem obdobju, ko se začne zavedati sveta okoli sebe, ne dobi občutka varnosti, ga ne bo imel nikdar v življenju. Enako se zgodi otrokom, katerih mame gredo prav v tem obdobju nazaj v službo. Občutijo strah. Malček pristane v vrtcu, med neznanimi ljudmi … prestrašen.
Naj se vrnem k tej družini. Tudi po očetovi strani je vojna terjala svoj davek. Rodil se je leta 1942. Njegovega očeta so kmalu zatem odpeljali. Ne ve se kdo – ta beli, ta rdeči, ta črni …, ni pomembno. Ni se več vrnil. Grob so našli šele sredi 90. let prejšnjega stoletja. Bil je ubit. Mama se je po vojni še enkrat poročila – z alkoholikom. Kaj se je dogajalo tam, nihče ne ve. Njegova polsestra je naredila samomor že v odrasli dobi … Gospod nikdar ne govori o tem.
Zato nasvet: ne obsojajte ljudi. Vsak dela najbolje, kar zmore. Ne morete pričakovati, da bo riba plezala na drevo. Ne veste, kaj je kdo prehodil, ne veste, kaj je doživel, ne veste, kaj je dediščina njegove družine in kakšna je naloga njegove duše. Ukvarjate se s seboj ter svojimi težavami in imeli boste vedno dovolj dela.
CELIČNI SPOMINI SE PODEDUJEJO
Nosilec informacije je DNK – genski zapis, ki se prenaša naprej. Spočetje je magični začetek novega življenja, ki je neponovljivo – združitev moške in ženske celice. Oče prispeva 23 kromosomov in mama prispeva 23 kromosomov. V trenutku spočetja se zapiše identiteta novega človeka, ki je neponovljiv. Novo bitje, ki nastaja, je neponovljivo, je enkratno. Tako bitje še nikoli prej ni obstajalo in nikoli več ne bo obstajalo. V trenutku spočetja se določijo spol, barva oči, barva las, velikost noge, zapišejo se tudi čustvene lastnosti in celični spomini prednikov.
Vse se vidi že prej – če ima partnerjeva družina psihične težave, jih bodo lahko imeli tudi vaši otroci; če ima partner finančne težave, jih boste imeli tudi vi; če je partner odvisen od česarkoli, se bosta prej ali slej spopadla z zasvojenostjo; če je partner varal svojo ženo z vami, bo prej ali slej varal vas z drugo žensko … Vse se vidi že prej, vendar potrebujemo določene izkušnje v svojem življenju, ki nas učijo – in to so lekcije življenja.
In zdaj pobrskajte po zgodovini svoje in partnerjeve družine. Kaj so doživeli vaši starši, kaj so doživeli stari starši med odraščanjem? Do šestega leta otrokove starosti se pišejo programi v podzavest, zapečatijo pa jih doživetja do 14. leta. To je tako, kot da bi zapekli podatke na disk.
NAJŠIBKEJŠI ČLEN V DRUŽINI
Pomislite, katera bolezen je najbolj pogosta v vaši družini – to so programi, ki jih je treba počistiti, da se osvobodite teže družine. Razmislite, kaj se je po mamini strani dogajalo z ženskami in kaj po očetovi strani – mama je več časa z otrokom in drugo dejstvo je, da mama nosi otroka devet mesecev pod srcem. Programiranje se začne že v maternici. Celični spomin se podeduje.
Nekje sem prebrala, da družinske korenine segajo devet rodov nazaj.
Ne morete raziskati, kaj se je v vaši družini dogajalo pred 300 leti, sklepamo pa lahko – mnogi so bili lačni, mnogi so bili prestrašeni, divjale so vojne in mnogi so se morali poročiti s človekom, ki ga niso ljubili ... Seveda se takrat ni nihče ukvarjal s čustvi, ker je bilo treba poskrbeti za najbolj osnovno, za fizično preživetje.
Čas se je spremenil, ni treba, da smo tiho in da potrpimo.
Ne govorim, da se je treba boriti proti in spreminjati druge – vsekakor lahko spremenimo sebe!
Globok strah pred preživetjem se odraža tudi pri odnosu do denarja. Če ste doživeli vi ali pa vaši predniki grozoto vojne, imate verjetno popačen program glede denarja. Strah, da ne boste preživeli, in strah pred pomanjkanjem sta tako močno zakodirana v vaših celicah, da vas hromita na vsakem koraku – dobesedno.
Ta strah se odraža na fizični ravni kot bolečina v križu, bolečine v kolkih, nogah, kolenih in vseh sklepih. Strah blokira delovanje prve čakre. Korenska čakra je na dnu trtice in pogosto vas boli prav tam. Zaradi zmanjšanega pretoka energije prek prve čakre nastajajo težave s črevesjem, lahko tudi rak na debelem črevesju, lahko se pojavijo težave s prostato, težave z erekcijo, lahko »pridelate« raka na maternici. Ste že kdaj pomislili, kakšno vlogo ima prav dediščina vaše družine na vaše težave? To so programi, ki se jih lahko rešite in jih nadomestite z novimi, ki vas podpirajo.
KAJ PA DENAR?
Denar je božja snov – tako kot zrak in voda.
Zavedanje, da je tudi denar božja snov in da je vsega dovolj za vse, nam pomaga, da se prepustimo toku. Tudi če izgubimo varno službo, nas čaka nekaj boljšega. Mogoče je čas, da gremo naprej, da obrnemo list v knjigi življenja. Mogoče je čas, da začnemo izpolnjevati svoje življenjsko poslanstvo. Ko si upamo izpustiti navidezno varnost, se vse uredi.
Če imate zakoreninjene strahove glede pomanjkanja, potem je čas, da reprogramirate svojo podzavest in jo napolnite z mislimi uspeha ter obilja. Kode pomanjkanja vas hromijo. Ker je na zemlji tako, da vsaka misel teži k temu, da se manifestira v fizični obliki, najprej preverite svoja prepričanja glede denarja.
· Denar človeka pokvari.
· Kdor ima denar, je slab človek.
· Denar je hudičev produkt.
· Denar in duhovnost se izključujeta.
· Za denar je treba garati.
· S težavo plačam račune.
· Denarja je vedno premalo.
· Kredit ti zadrgne zanko okoli vratu.
· Bojim se dolgov.
· Bojim se pomanjkanja denarja.
· V službi moraš potrpeti.
· Prodaja je prostitucija.
· Denar je vir prepirov. Bolje, da ga nimam, ker se tako izognem prepirom.
· Vedno sem v kreditih.
· Če imaš denar, izgubiš prijatelje.
· Zaslužim si imeti dovolj denarja.
BOGASTVO
Veste, kaj je bogastvo? Samo poglejte okrog sebe!
Drugega ne morem reči kot to, da imam tisoč razlogov, zakaj sem lahko hvaležna. Bogastvo je, da greš za hišo, nabereš gobe, greš na vrt, pobereš zelenjavo in skuhaš kosilo.
Na vrtu imam bučke, solato, paradižnik, čebulo ..., samo zmešaš skupaj in že je odlično kosilo.
Tudi če nimate svojega vrta, imate mogoče okensko polico, kamor lahko posadite paradižnik ali peteršilj.
Mnogim se zdi, da je denar najpomembnejša stvar v življenju. Iz strahu pred pomanjkanjem postavljajo denar na prvo mesto, obstaja pa nekaj pomembnejšega in dragocenejšega, nekaj, brez česar ne bi mogli živeti.
To je naš dih.
Če nam je torej moč, ki nas je ustvarila, podarila dovolj vdihov, ki bodo trajali do konca našega življenja, ali potemtakem ne premoremo vere, da bo tudi za vse drugo, kar potrebujemo, poskrbljeno?
Molitev, ki vam bo v veliko pomoč pri prepuščanju denarnih strahov stvarstvu:
Vsemogočni Bog, če je v božanskem načrtu zame, naj se moje finančno stanje uredi. Svoje skrbi glede denarja, kariere in preživetja predajam svojim duhovnim vodnikom. Hvala za pomoč in vodstvo. Zaupam, da sem ta trenutek na pravi poti, kjer lahko največ doprinesem k boljšemu življenju ljudi. Za to dobivam čudovito božje nadomestilo. Tako je, tako naj bo. Amen.
