Že kot otroke so nas učili, da naj jasno povemo, kaj želimo. Nikoli pa nas niso učili, da prisluhnemo – in tudi če so nas, se je ta senzorika izgubila, predvsem v najstniških letih, ko se v puberteti ustvarja naša samopodoba.
Nekateri pa skozi leta in odnose izgubijo kompas svoje komunikacije in pozneje mislijo, da je njihov način edini. Z izgovori »takšen sem« in »ne znam drugače« opravičujejo svoj način komuniciranja. A vse je stvar navade in fleksibilnosti naše volje do učenja. Z vajo in voljo se lahko namreč vsega naučimo in spremenimo, le želeti si moramo. Razumeti moramo, da dobra komunikacija vsebuje medsebojno razumevanje, spoštovanje sogovornika in strpno razlago kljub čustvom, ki nastanejo ob nerazumevanju.
Glavni uničevalci komunikacije in temu posledično tudi odnosa so:
Tišina oziroma »kuhanje mule«
Veliko sogovornikov »kuha mulo« oz. so tiho. Takrat pričakujejo, da bo sogovornik sam razumel ali skozi čas spoznal svoje napake, nekateri z molkom zahtevajo tudi opravičilo ali pa celo »kaznujejo« sogovornika v upanju, da ga bo »kazen« spametovala. Naj vam pojasnim, da je to eden od najslabših načinov za »sporazumevanje«.
Tudi, ko ste tiho, ste lahko zelo glasni. Tudi ko ne odgovorite, ste lahko jasno povedali, a žal bo vaša tišina lahko razumljena popolnoma narobe, saj vaš sogovornik lahko razume le s svoje strani razumevanja, torej s svojega vidika, in v večini primerov je ta lahko popolnoma zmoten. Vaša tišina lahko pomeni tudi, da nimate več čustev in energije za vlaganje v odnos, s čimer spet jasno pokažete, koliko vam je do sogovornika.
Če ste izbrali to tehniko pri otroku, ste izbrali zelo krut način, ki ga otrok lahko doživlja kot zlorabo, saj otroški možgani to dojemajo, kot da so nezaželeni, in to se sidra globoko v njih in ostane. Če se tehnike ponavljajo, je lahko to zelo negativno sidro, ki se pozneje oblikuje v čustveno nestabilno osebo.
Kričanje
Ko ste čustveno zelo vpleteni v pogovor, nekateri sogovorniki izgubijo nadzor nad glasom. Besede letijo nenadzorovano, lahko tudi celo nadzorovano, a vseeno jih sogovornik ne bo slišal, saj smo se ljudje rodili s prirojenim strahom pred hrupom in obrambni mehanizem nam ne bo dovolil pretoka »informacij« sogovornika, vsaj dokler ta ne zniža intonacije.
»Žrtev«
Nekateri sogovorniki žal vedno in edino vidijo le s svojega zornega kota, kar je videti, kot da so vedno samo oni žrtev komunikacije. V takšnih primerih morate imeti ogromno strpnosti in slikovito pojasniti sogovorniku bistvo vaše komunikacije.
Nerazločno zahtevanje
Ko sogovornik zahteva z nerazločnimi argumenti, celo izsiljuje, morda manipulira, se lahko popolnoma umirite, saj vse takšne zahteve izhajajo iz nizke samopodobe. Oseba, ki se zaveda svojih vrednot, se nikoli ne počuti ogroženo, postavlja jasne argumente in ne izsiljuje v odnosu. Sogovorniku pojasnite, da to ni produktivno, in zavzemite trdno stališče.
S pravilno komunikacijo lahko dosežemo več kot s katerokoli izsiljeno.
Na kaj morate biti pazljivi pri komunikaciji
· Spoštovanje sogovornika! Komunikacija je lahko produktivna le, če spoštujete sogovornika in ga sprejemate kot enakopravnega.
· Pred vsakim pogovorom določite, kaj želite doseči. Kakšen je motiv pogovora in kakšen rezultat želite na koncu? Temeljito strukturirajte pogovor.
· Sprejemanje sogovornikovih čustev! Zavedajte se, da imamo vsi čustva, in tudi ko je sogovornik storil nekaj, kar ni v skladu z dogovorom, torej je naredil »napako«, se zavedajte, da so čustva tudi na nasprotni strani, le razumeti jih morate.
· Vpogled v celoten položaj! Stopite v tretji zaznavni položaj. Poglejte na pogovor skozi oči opazovalca, poglejte nase skozi oči nekoga, ki vse prvič vidi. Poglejte se, kako ste se odzvali, kako komunicirate, poglejte sogovornika in pomislite, kaj lahko še spremenite pri sebi.
· Strpna in spoštljiva razlaga. Razumevajoč pogovor. Z vprašanji, če vam sledijo in vas razumejo.
· Če so čustva premočna, nikoli ne začenjajte pogovora, pojasnite sogovorniku, da potrebujete čas zase, in se pogovorite, ko boste pripravljeni.
Poglejte si primer komunikacije, ki je lahko hitro napačna in vodi v neželeno smer.
»Mož, nikamor ne greva, vedno sva doma in nič se nama ne dogaja. Meni je tako dolgčas, da bom znorela … Misliš kaj narediti?!«
Primer produktivne komunikacije:
»Dragi, zelo pogrešam najine skupne trenutke in vem, da sva oba zasedena, a vseeno bi bila vesela, če bi kaj skupaj načrtovala in našla čas za romantičen zmenek. Verjamem, da si toliko časa lahko vzameš za naju, ker te res pogrešam.«
Praktično delo
Velikokrat se mi oglasijo stranke s težavo v komunikaciji. Hkrati takoj začne delovati njihov obrambni mehanizem z izgovorom o neznanju ter prenašanju krivde na sogovornika. Takrat popeljem stranko skozi vse tri zaznavne položaje. To je tehnika, kjer lahko stranka dobi jasen uvid v svojo komunikacijo in opazi, kje so njene napake, hkrati pa zazna tudi dejanski namen komunikacije s sogovornikom. Predvsem pri otrocih rada uporabljam tehniki zrno semena in zrno dvoma, kjer pustim sugestijo kot »zrno«, ki pozneje pri otroku samo vzklije, in dejansko otrok misli, da se je sam domislil ideje, tako pride pozneje do prijetne komunikacije.
Za konec naj vam dam še darilo, ki je zelo koristno pri komunikaciji, to tehniko imenujemo sendvič tehnika – točno tako, kot sestavite sendvič, lahko sestavite svoj način komunikacije. Če pogovor namreč začnete s kritiko ali grajo, lahko pri sogovorniku že na začetku naletite na negativen odziv, zato vedno začnite pogovor s pozitivnim namenom, sogovornika pohvalite oziroma pozitivno povejte namen pogovora. Temu sledi ključna zadeva, tista, ki vas teži in jo želite spremeniti. Zelo pomembno je, da ne uporabljate besed »in zato«, »ampak«, »torej«, saj lahko izzovejo negativen odziv. Predlagam besede, kot so »vsekakor«, »razumi me«, »veselilo bi me«. Na koncu vedno končajte s pozitivnimi občutki do osebe ter poudarite prijetne in pozitivne lastnosti sogovornika.
Želim vam prijeten pogovor.
