Kadar v življenju sledimo svojemu srcu, občutimo znotraj sebe radost in mir, harmonijo in nepopisno srečo. Zavedamo se trenutne situacije in smo z njo popolnoma zadovoljni.
Če boste dovolj pozorni, boste ugotovili, da se takrat ne ukvarjamo z drugimi ljudmi, ne premišljujemo o preteklosti in si ne razbijamo glave s prihodnostjo.
Čas kvalitetno preživljamo sami ali pa z ljudmi, ki nas podpirajo in ob katerih se počutimo dobro. Prepuščamo se življenjskemu toku in plujemo na valovih, ki nam jih ponuja. Še vedno pa smo mi tisti, ki krmarimo ladjo in hkrati odločamo, v katero smer bo ladja zavila oziroma ali bo sploh odplula iz pristanišča, ko bo morje razburkano.
Potreben je pogum
Če se najdete v zgornjem opisu, potem lahko rečem, da ste si v življenju že večkrat vzeli čas za sebe in se poglobili v vašo notranjost. Tam so zasidrani zapleteni vzorci našega otroštva in priučeni stereotipi vseh vrst, ki močno vplivajo na naše počutje in na vse kar mi smo in kar se nam dogaja iz dneva v dan.
Za odločitev, da se želimo soočiti sami s seboj in smo pripravljeni videti našo resnično sliko in situacijo, v kateri se trenutno nahajamo, je potrebno zelo veliko poguma, volje in vztrajnosti. Pred tem, pa je zelo dobrodošlo, da si priznamo tudi vse naše strahove, ki nas omejujejo in nam predstavljajo ogromne ovire na naši poti k spremembi, ter novim spoznanjem.
Največkrat je soočenje z vsemi zgoraj opisanimi stvarmi, precej težko in boleče, ker na površje priplavajo tudi čustva in delčki sestavljanke iz naše podzavesti, ki smo jih zaradi obrambnega mehanizma, vztrajno tlačili daleč v njene globine.
Začnimo pri sebi
Ko smo enkrat odločeni, da želimo pri sebi nekaj spremeniti, zato, ker nas to res ovira ali pa močno moti ali pa imamo zgolj le tako močno željo po nečem, ob čemer nam zaigra srce, bomo storili prav vse kar je v naši moči in se odpovedali prav vsemu, da dosežemo pri sebi spremembo, po kateri tako zelo hrepenimo.
Kadar pa z življenjem, ki ga živimo in z našo okolico in ljudmi, ki nas obdajajo, nismo preveč zadovoljni in imamo nenehno občutek, da se nam godi krivica in krivdo za večino stvari pripisujemo drugim, takrat pa je to rdeč alarm, da imamo kopico težav prav mi sami in da moramo stvari začeti reševati najprej pri sebi.
Ljudje in okolica, ki nas obdajajo, nam na tak način zelo dobro kažejo našo trenutno situacijo, v kateri se nahajamo. Vse kar nas obdaja in kar se nam dogaja, je naša zrcalna slika. Vedno, ko nas nekaj zmoti pri drugih ljudeh, oziroma, ko nas zmoti način delovanja drugih, nas dejansko to moti, v prvi vrsti pri sebi.
Da je vse to dejansko še težje prepoznati, pa je ves čas prisoten tudi naš ego, ki nas nenehno opozarja na svojo pomembnost in nam tako še otežuje videti realno sliko.
