Ko pa združimo neizpodbitno dejstvo, da je najboljšo prijateljico imela, in ugibanja, zakaj je ta morala umreti, zgodba postane tragična.
Vanga je imela svojo prijateljico Ljudmilo Živkovo nepopisno rada. Njuni sodobniki so potrdili, da tega ženski nista le govorili, temveč je bili tudi vidno. Njuno prijateljstvo je zrastlo iz iskrenih čustev, je pa Vangi pozneje res prineslo velik ugled: Ljudmila je bila hči vodje bolgarske komunistične partije Teodorja Živkova, ki jo je nastavil za kulturno ministrico.
Resnica, ki so ji bili mnogi priča, so tudi neutolažljive solze, ki jih je Vanga točila ob smrti Ljudmile in še dneve po njej. Večkrat je dejala, da bo šele zgodovina razkrila, kako plemenita je bila Ljudmila, ki je končala v zaporu zaradi korupcije.
Pa je Vanga kot jasnovidka predvidela njeno smrt ali se je zanjo morda vedno čutila odgovorno? Slednje je menda kar verjetno. Razkrivamo, zakaj.
PREPRIČLJIVI MUSTAFA
Začetek zgodbe, ki je morda prinesel Ljudmilin nesrečni konec, sega v začetek leta 1981, ko je po mnogih poskusih arheologu amaterju, znanemu pod imenom Mustafa, osebno uspelo priti do Ljudmile. Ministrici je pokazal dva stara in obrabljena koščka živalske kože, na katerih se je v obrisih videla risba nekakšnega zemljevida. Zatrdil ji je, da je na zemljevidu natančno označeno ozemlje v bolgarskem pogorju Strandža, kjer se nahaja grobnica egiptovske boginje Bastet z glavo mačke.
ZGODBA ZDRŽI
Za Ljudmilo je znano, da jo je navduševalo prav vse, kar je nosilo pridih skrivnostnosti. Čeprav sprva sumničava, je nato z Mustafovo pripovedjo postala malce obsedena. Ker ni vedela, kako bi ravnala, je seveda odšla tja kot po navadi, ko je potrebovala nasvet: k svoji prijateljici Vangi.
Pred slepo prerokinjo je položila porisani živalski koži in jo prosila za komentar. Vangin odgovor je bil jasen: »Pred več tisoč leti so v naša mesta pripluli ljudje iz Egipta. Sužnji, vojaki in vojaški voditelji so prinesli sarkofag iz črnega granita, ki je bil ves prekrit s pisanjem v neznanem jeziku. Neke noči so ga v popolni temi in tišini spustili globoko v zemljo in ga prekrili z ogromno črne zemlje.«
VANGINA OPOZORILA
Prerokinja obstoja sarkofaga v Bolgariji ni le potrdila, temveč je Ljudmili predstavila tudi drugo plat zgodbe: »Vsi, ki so pri prenosu sarkofaga sodelovali, so bili ubiti, ker se je le tako lahko preprečilo, da bi bilo skrivno mesto ljudem odkrito, preden za to pride pravi čas. Vrednost sarkofaga je za človeštvo namreč neprecenljiva, ker skriva tisočletna znanja. Dragocena pa ni vsebina sarkofaga, temveč vsebina napisanega na njem. Ta razkriva vso zgodovino človeštva do dva tisoč let pred njim in prihodnost za dva tisoč let po tem, ko nas več ne bo.«
Vanga je Ljudmili razkrila še, da boginja Bastet v rokah, ki ju ima prekrižani čez srce, drži želo iz nezemeljske materije, ki v vesolje oddaja za nas nezaznavne energijske znake; pred boginjo so položeni dragoceni umetniški predmeti iz dragih kamnov in kovin ter orožje. »A pazite se vsi, še posebej ti, Ljudmila, si zapomni, kar ti bom povedala!« je opozorila Vanga in nadaljevala: »V nobenem primeru ne smete zmotiti boginjinega miru. In razkrijem ti še nekaj: vsako leto 5. maja, ko na zemljo pade prvi sončni žarek in ko jo zajame prvi soj lune, se na mestu, kjer biva boginja, dogajajo čudeži.«
ŠOKANTNE PODOBE
Vangine besede so Ljudmilo šokirale, razplamtele so ji domišljijo in postala je menda čisto obsedena s tem, da se dokoplje do egipčanskih skrivnosti. Takoj je pooblastila zvestega sodelavca Krista Mustafčijeva, da organizira odpravo v Strandžo.
V petčlansko ekipo, ki je krenila na pot že nekaj dni po Ljudmilinem obisku pri prerokinji, je vodja vključil tudi Vanginega sorodnika, arheologa Krasimirja Stojanova, ki je nato tudi zabeležil, kaj se je na usodni dan dogajalo. Ob steni, ki je bila označena na zemljevidu, so se res že ob vzhodu začeli pojavljati sončni krogi in trikotniki, čez dan se je pojavljanje nenavadnih oblik stopnjevalo, vmes jih je zajelo neurje, vsi pa so nestrpno pričakovali mesec in čudeže.
»Ob devetih zvečer je tako kot zjutraj sončev padel lunin znak. Nato se je kamnita gmota zasvetila od znotraj. Kot bi postala črno-bel televizijski zaslon, sta se na njej izrisali dve figuri – starejšega moškega z nekakšno kroglo v roki in mlajšega, ki je sedel kot na nekakšnem tronu in bil po obrisih enak egiptovskemu faraonu. Po dvajsetih minutah je slika izginila in nastala je popolna tema,« je zapisal Krasimir.
SKALILI SO MIR
Tema je verjetno pomenila, da si boginja želi miru, a odprava je bila pod vtisom Ljudmiline navdušenosti in vsi člani so začeli kopati v podnožje skrivnostne stene. Odkrili so napise, ki si jih niso znali razložiti, in dva nenavadna kosa črnega granita, kakršnega ni nikjer v Bolgariji. Takoj so jih poslali v takratno Nemško demokratično republiko na raziskave, a se je do danes za njimi izgubila vsaka sled.
Da bi prišli bliže iskanemu, so nastavili celo dinamit in del kamnite gmote razstrelili, a brez uspeha. To je bilo tudi zadnje dejanje njihove raziskave, kajti v prestolnici so se dogajale stvari, ki so njim narekovale pot.
Julija 1981 je Ljudmila, stara komaj 39 let, umrla, kar je pomenilo, da je odprava v tempelj boginje Bastet ostala brez pokroviteljice in organizatorke izkopavanj. Ozadje njene smrti še danes ni pojasnjeno, razlaga, da jo je doletela najtežja bolezen, se sliši preveč za lase privlečena. Povsem realen pa je bil ukaz iz Sofije, ki skoraj do ure sovpada z Ljudmilino smrtjo: izkopavanje v Strandži naj se takoj ustavi.
ZA VSE SE JE SLABO KONČALO
Ljudmilo so že pred smrtjo strpali v ječo zaradi očitkov notranjega ministra in glasnika demokratskih sprememb Dimitrija Stojanova, in sicer da troši ljudski denar. Stojanov je uprizoril tudi gonjo proti Ljudmilinim somišljenikom, med obtožbami je bilo posebej poudarjeno črpanje državnega denarja za nesmiselno iskanje groba egiptovske boginje. Vsi člani odprave so bili obsojeni na zaporno kazen, njen vodja in Ljudmilin prijatelj Krasimir na kar 20 let.
Mustafo, ki je ministrici zemljevid prinesel, pa so bolgarske tajne službe ujele, ga pretepale in mučile, da bi izdal, kako je do dokumenta prišel, a je v mukah umrl in skrivnost ohranil.
Vprašanje, koliko življenj bi se ohranilo, če Baba Vanga ne bi po pravici povedala, kar je s svojimi slepimi očmi videla, in navdušila Ljudmile, tako ostaja odprto.
