Naslednji korak je sidranje in integracija božanske ženske in moške energije. Tretji, zadnji korak je tako integracija zemeljskega in božanskega znotraj našega srca. Sveta poroka pomeni raziskovanje moške in ženske energije znotraj nas.
Tako ženske kot moški zavestno ali nezavedno hrepenijo po duši dvojčici, s katero se bodo lahko v sveti poroki združili v eno. Toda sveta poroka lahko poteka tudi znotraj enega človeka. V sodobnem pogledu na spolnost, ki se osredotoča zgolj na telesno združitev dveh partnerjev, bi težko našli kakšne zametke svete poroke, ki moškega in žensko združi tako na telesni, čustveni kot duhovni ravni. Za to, da lahko pride do svete poroke, mora biti ženska v stiku s svojo notranjo boginjo, moški pa povezan s svojim notranjim kraljem. Šele takrat se lahko srečata ter kot zemlja in nebo, voda in ogenj, bela in rdeča barva, tema in svetloba, pasivnost in aktivnost, hladno in vroče … postaneta eno.
Eros = življenjska energija
Zaradi sodobnega pornografskega pogleda na spolnost pozabljamo na svetost in zdravilnost seksualne energije. Eros, ki je tudi gonilo spolnega vzburjenja in izvor spolne energije, je v resnici življenjska energija, ki ni nujno spolna. Pravzaprav vse, kar počnemo s strastjo, počnemo s pomočjo erosa, ki nas navdihne, dvigne in napolni z zanosom.
Za to, da se torej ženska in moški sploh zbližata in lahko začneta izmenjavati energije, je potreben prav eros, ki nikakor ni omejen le na spalnico in spolni odnos. Eros do partnerja, samega sebe in življenja lahko doživljamo čez ves dan z vsem, kar počnemo. To poskuša na zahodnjaški način dopovedati tudi tista modrost, ki pravi, da se predigra začne že zjutraj in zunaj spalnice.
Voda in ogenj v ženski
Ženska v svojem telesu eros čuti kot vodo in ogenj, ki lahko sobivata skupaj, ne da bi voda ogenj ugasnila. Gre torej za ravno prav toplo vodo, ki teče po ženskem telesu in jo vse bolj odpira. Ko je telesno in energijsko popolnoma odprta, se lahko povsem preda kralju v ljubimcu, ki jo odpelje na kraj, kamor sama ne more. Ne glede na to, kako zelo je povezana s svojo ženskostjo in njo.
Ženska svoj eros hrani in neguje v svoji medenici, kjer si lahko predstavlja kroglo ali skodelo. Je krogla polna ali prazna? Je vroča ali mrzla? Je morda kakšne barve? Je v njej že prižgan ogenj erosa ali ga je treba šele vzplamteti? Kakšno nego bi vaša medenična krogla potrebovala – več svetlobe, več vlage, več toplote, več nežnosti, morda zeleno rastlinje …? Z obema rokama drugo na drugi objemite svojo joni (zunanji del ženskega spolovila), kot bi jo ujeli v skodelico, in jo samo čutite. Pri tem je pomembno, da ne gre za občutek vzburjenosti, temveč le povezanosti s svojim virom življenjske in seksualne energije. Če ste po navadi bolj v glavi, vam bo ta vaja prizemljitve v joni še posebej koristila.
Seme življenja v moškem
Če boginja simbolizira mamo in zemljo, kralj v moškem simbolizira nebo in življenje. V starih obredih svete poroke je kralj v seksualni združitvi z boginjo simbolično umrl – vanjo je namreč položil seme življenja in tako ostal brez življenja. Nekaj svoje krvi je moral spustiti tudi na zemljo – maternico boginje, da je bolj rodovitno rodila.
Če si ženska prvinsko želi biti odpeljana na kraj, kamor sama ne more, je v moškem primarna želja, da žensko odpelje. Sicer ne proti njeni volji, kot si nekateri sodobni moški to narobe razlagajo, toda da se ji tako dolgo predaja, da se mu tudi ona popolnoma preda in se mu pusti odpeljati. V kraj, kjer sta duhovno eno – kot boginja in kralj združena z večno silo življenja. Še posebno duhovno doživetje je združitev duš dvojčic, ki ob združitvi začutita, da sta končno zapolnili tisti manjkajoči del, ki jima je vedno manjkal, in sta končno doma – združeni v eno, kar sta nekoč pred rojstvom že bili.
Sveta poroka znotraj ene osebe
Tako kot vsaka ženska v sebi nosi ženski (anima) in moški (animus) del, to velja tudi za moškega oziroma vsakega človeka. Po šamanski tradiciji naj bi se vsak človek povezal s to božansko ženskostjo in moškostjo v sebi ter tako prišel bliže modrosti svoje duše. To storimo s šamanskim obrednim plesom, ki vključuje glasbo, bobne in meditacijo ter nam pomaga, da se soočimo z vsemi obrazi lastne duše – patriarhalnim temnim očetom, dobrim sinom, sončnim kraljem, čarovnikom, noro mamo, ujeto ptico, boginjo Morgainno, mamo boginj Gajo in drugimi najpogostejšimi arhetipi.
Duhovni učitelji opozarjajo, da je sveta poroka znotraj samega sebe nujni pogoj, da jo lahko zares doživimo tudi s partnerjem. Pogosto se namreč dogaja, da od partnerja pričakujemo, da nam zapolni tisti del, ki nam manjka, vendar pa tega ne more storiti nihče drug kot mi sami.
