Težko izgovorljiva beseda Ho'oponopono označuje zelo preprosto in učinkovito metodo, ki ni povezana z nobeno religijo (pa tudi prepoveduje je ne), ki ne zahteva nobenih ritualov ter je tako preprosta in iskrena, da ne potrebuje nobenih gurujev ali posrednikov, saj poteka v srcu in mislih vsakega posameznika. Zahteva pa iskrenost, priznanje slabosti, napak, pomanjkljivosti, ki jih je treba ozavestiti in delati za njihovo transformacijo. In zahteva odpuščanje, hvaležnost in predvsem ljubezen.
Če pomagaš drugim, pomagaš sebi
Po tej metodi je naše življenje kreacija naših misli, pa tudi misli tistih, s katerimi smo prepleteni. Vendar se zavedamo le 15 bitov informacij na sekundo, prejmemo pa jih 11 milijonov! Vse to v vsaki sekundi vpliva na nas vse. In ker je ves svet naša kreacija, je naša tudi odgovornost. Problem torej niso drugi ljudje – tašča, politiki, šef itd., ampak so naš problem prepričanja, ki jih gojimo do vsega, kar nas moti, boli, prizadene. Ta havajski obred temelji na ljubezni in odpuščanju (sebi in drugim, znanim in neznanim ljudem) in nam s ponavljanjem mantre in osredotočenostjo na posameznika, skupino ali problem omogoča čistiti lastne in tuje negativne misli in vzorce.
Z glasnim ponavljanjem mantre »Žal mi je, hvala ti, oprosti mi in ljubim te« sprejmemo odgovornost, se pokesamo za napake (svoje in tuje) in pošljemo naklonjenost in ljubezen, ki spreminja slabe energije.
Z mantro čistimo tudi vse tisto, česar se ne zavedamo, vendar vpliva na naše misli in ustvarja slabe programe. Zveni kot v pravljici, kjer je mogoče tudi nemogoče.
Z osredotočenostjo na ljubezen (ne pa na pričakovanja in cilje) »rahljamo« zakoreninjene misli in vzorce v nas samih in v skupni banki vzorcev in s tem sebi in drugim ustvarjamo lepše življenje, pravijo praktiki metode Ho'oponopono. Saj ne moremo pomagati sebi, ne da bi pomagali tudi drugim!
Misli so močne sile
Kako zelo so vzorci v nas zakoreninjeni, dokazuje tudi ena od ameriških raziskav iz leta 2008 z naslovom »Zakaj bi igrali igro poraza«. V njej so ugotavljali, kako milijonski dobitek na lotu spremeni življenje še zlasti tistim ljudem, ki so bili pred tem revni. Raziskava je pokazala, da se kar precej teh ljudi prej ali slej spet znajde v finančnih težavah, kar se zdi skoraj nemogoče! Očitno so bili ujeti v model oziroma program revščine, pomanjkanja, ki jih je »zastrupil« s prepričanjem, da niso vredni ničesar boljšega. Čeprav so postali milijonarji, je njihov notranji program revščine še naprej potekal in se posledično izrazil tudi na materialni ravni. V knjigi Ho'ponopono, ki je prevedena tudi v slovenščino, piše njen avtor Dupree, da človek določena prepričanja ponotranji in ta ga določajo, zato ga na primer v revščini niti denar ne reši. Rešita ga lahko le transformacija vzorcev revščine in zavedanje, da mu je na voljo prav vse in da je tega tudi vreden. Najprej pa mora sprejeti odgovornost za nastali položaj, čeprav ni kriv za ta problem.
Zavestno se je treba odreči »boju«, užaljenosti in jezi, namesto tega pa v mislih osvetliti položaj z ljubeznijo, ki naj namesto teh vzorcev preplavi dušo.
Ponavljanje mantre je vedno blagodejno in pomaga tako pri »velikih težavah« kot tudi že pri vzpostavitvi stika s svojim bistvom. Tako se brišejo škodljivi miselni vzorci, kot da bi na računalniku pritisnil tipko »izbriši«.
Havajski zaklad
Da ljubezen lahko reši vse, je s svojim delom v državni psihiatrični bolnišnici (od leta 2004 do 2007) dokazal dr. Hew Len. V knjigi, ki jo je ob njem podpisal tudi dr. Joe Vitale (avtor knjige Skrivnost), je opisal svojo izkušnjo iz omenjene bolnišnice. Ko je prebiral kartoteke najtežjih kriminalcev, se je pri vsakem vprašal, kako lahko človek stori tako težka in gnusna dejanja. Pri tem je izprašal tudi sebe – ali se je kdaj zalotil s kakšno težko, maščevalno mislijo, ali ga je kdaj preplavila nekontrolirana jeza itd. Kajti v vsakem človeku se znajdejo zrna podobnih situacij, čeprav le miniaturna. S tem pa vendarle vsak »prispeva v skupno banko« dobrih ali slabih programov in je zato sokriv oziroma odgovoren. Ob branju njihovih kartotek je izrekal mantre, vključno z izjavo »rad te imam«. Joe Viatle navaja, da se je stanje korenito popravilo: zmanjšala se je uporaba najtežjih zdravil, nekateri bolniki so celo povsem ozdraveli, nasilja ni bilo več ...
Sodobni Ho'oponopono se je zelo »prijel« v ZDA, manj v Evropi, je pa na Hrvaškem precej razvejan. Na spletu se oglašajo tudi zdravniki, novinarji, študentje … Pišejo, kako vabljiva je ideja vrnitve v prvotno božansko popolnost, saj odstopanja od nje prinašajo le žalost, bolezni, revščino, agresijo. Izvorna ljubezen je v vsakem človeku, tudi v posesivni sosedi, ki sega na naš vrt, ali pa v neprijetnem in avtoritativnem politiku, poudarjajo praktiki metode Ho'oponopono. Vendar takim ljudem z jezo dajemo le še dodatno moč, zato Ho'oponopono uči, naj prevzamemo odgovornost in jim pošiljajmo mantro, ki jih bo rahljala, nas pa osvobajala …
