Skozi omenjeni proces je naletel na odkritje neverjetnih razsežnosti. Uspel je namreč vrniti duše na kraj, kamor gredo pred svojim naslednjim življenjem – torej v trenutek med življenji.
Opravil je kar 7.000 regresij in večina je imela podobne spomine na 'bivanje' v miljeju, ki so ga skoraj vsi imenovali 'dom'.
Eden najbolj fascinantnih vidikov Newtonovega dela je bil ta, da ni bilo pomembno, s kom je delal in kakšna so bila predhodna verovanja njegovih klientov v povezavi s konceptom duše ali reinkarnacije. Mnogi od njih pravzaprav sploh niso verjeli v te koncepte. Po končani seansi so se številni za vedno spremenili. Spomnili so se namreč nekaterih preteklih življenj ter ugotovili oziroma jasno uvideli, kakšno zvezo so ta življenja imela z njihovim trenutnim življenjem.
Življenje med življenji
V svetu hipnoterapije je regresija preteklega življenja precej običajna, edinstveno pri Newtonovem delu pa je bilo to, da je lahko svoje stranke privedel do tega, da so se spomnili časa, ko so bili v maternici, nato pa še pred tem, vse do obdobja med vsakim življenjem. To je bil kraj, kjer so jih običajno razširjenih rok pričakale in jih pozdravljale dušne družine. Mnogi so bili presenečeni, ko so videli, kdo je bil tam, saj so z nekaterimi od teh ljudi imeli precej grenke izkušnje v svojih predhodnih življenjih.
Po Newtonovih besedah so odgovori njegovih hipnotizirancev v zvezi z življenjem po smrti podali precej verodostojne informacije, in sicer zaradi doslednosti v njihovih opisih, ki so si med seboj neverjetno podobni. Mnogi so uporabljali celo iste besede in grafične opise tega, kje so bili in kaj so videli.
Nekatere od teh podobnosti so vključevale:
Spomini ljudi na začetne aktivnosti duše takoj po smrti na Zemlji so paralelne spominom ljudi, ki so se vrnili iz izkušnje bližnje smrti.
Duše so generalno anksiozne glede vprašanja odvajanja od Zemlje po smrti in lahko v številnih primerih ostanejo še nekoliko dni - do svojega pogreba.
Večina duš najprej prehaja skozi tunel k nebeški svetlobi.
Pojavitev fizičnih struktur ali drugih poznanih z Zemlje, ki jih duša sreča na vhodu v nebo, so povezane s tem, da olajšajo njihovo tranzicijo.
Duše so sposobne projektirati bivše oblike življenja v komunikaciji z drugimi dušami.
Takoj po njihovi smrti na Zemlji duše najprej na nebu pričakajo njihovi duhovni vodniki ali nekdo, s komer so si bili blizu v svojem predhodnem življenju. Srečujejo prijatelje, ki so jim bili nekoč pomembni.
Duhovniki vodniki nadaljujejo svojo zaščitniško vlogo na nebu.
Komunikacija na nebu se odvija skozi telepatijo.
Intimna oblika zavesti med dušama obstaja skozi dotik.
Duhovi so duše, ki so izbrale, da ostanejo na Zemlji, v večini z visoko stopnjo nezadovoljstva. Z njimi se je mogoče ukvarjati z različnimi sredstvi, kot je egsorcizem, da bi se nehali mešati s človeškimi bitji.
Duše, ki niso mogle pustiti ob strani človeške lastnosti 'škodovati drugim', bodo odšle v izolacijo po vstopu v duhovni svet in tam ostale dalj časa. V naslednji reinkarnaciji lahko takšna duša postane žrtev v karmičnem krogu pravice.
Prihajajoča duša lahko vstopi v kraj zdravljenja v sklopu obnove duše po življenju na Zemlji.
Odvije se pregled življenja, najprej z duhovnimi vodniki, kasneje pa s Svetom starešin. Duše potujejo do svoje začetne destinacije na nebu skozi veliko oblast.
Duše nadaljujejo pot do njihove skupine, sestavljene iz malih skupinic energije duš, ki se kažejo kot množica mehurčkov ali žarnic. Vsebujejo entitete, ki so pogosto delile pretekla življenja s prihajajočimi dušami.
Postavitev skupine je v skladu z nivojem duše.
Sekundarne skupine imajo stik s primarno skupino.
Možnost za druženje in potovanje obstaja za duše, ki živijo v svoji skupini.
Ko se skupina duš sestavi, novih članov ne dodajajo.
Duše v skupini imajo podobne karakteristike.
Duhovna svetloba kaže barvo, ki je v skladu s stanjem duhovne evolucije duše. Duhovni svet spominja na veliko šolo z množico učencev pod vodstvom duš – učiteljev, ki spremljajo napredek.
Vse duše imajo osebnega vodnika, ki je z njimi lahko tisočletja in skozi številna življenja.
Kasneje v razvoju duše so dodeljeni tudi mladi vodniki.
Vodniki se lahko pojavijo kot ljudje in kot duše.
Večina duš na svetu danes je v zgodnji fazi razvoja.
Duše lahko istočasno izkusijo dve življenji na Zemlji.
Skriti del naše duše ostane na nebu med inkarnacijo.
Duše se učijo tehnik ustvarjanja fizičnih predmetov z mislimi, sprva z enostavnimi nalogami.
Duše se inkarnirajo tudi na drugih svetovih, ne samo na Zemlji.
Evolucija duše se lahko nadaljuje od nivoja, v katerem se odvija inkarnacija.
Duše se v zadnjih stoletjih reinkarnirajo pogosteje, v današnjem času se utelesijo povprečno dvakrat na stoletje.
Duše niso obvezane k reinkarnaciji, vendar duhovni vodniki nanje vršijo pritisk, kadar menijo, da je pravi čas za to.
Duše gredo na kraj življenjske selekcije, da bi spoznale alternativna življenje, ki jih bodo živele. Dostikrat se reinkarnirajo v istem geografskem okolju, kjer so živele v preteklih življenjih.
Potreben je precejšen napor za obvladanje fizične invalidnosti, ki pospešuje duhovno evolucijo.
Pred novo inkarnacijo se duše učijo prepoznati prihodnje zemeljske znake od drugih duš, s katerimi se lahko srečajo na Zemlji, a so si z njimi bile blizu v duhovnem svetu.
Duše skozi tunel zapuščajo nebo, da bi vstopile v telo novorojenčka.
Fizični šok rojstva je večji od dogajanja ob smrti.
Duše lahko pridejo v telo novorojenčka kadar koli, med porodom ali takoj po njem.
Ne samo, da so podobnosti in podrobnosti spominov večine fascinantne, zelo pomenljivo je tudi dejstvo, da večina od vseh hipnotiziranih ljudi, ki jih je bilo na tisoče, ni imela nikakršnih predhodnih verovanj glede reinkarnacije, duše ali izvora zavesti. Njihove izkušnje so jim spremenile miselnost.
Ženska, ki se je vedno soočala z izzivi s svojim očetom v trenutnem življenju, je videla, da je njegova duša pravzaprav naseljevala telo človeka, ki jo je ubil v predhodnem življenju.
S pomočjo hipnoze je ugotovila tudi, da člani duhovne družine niso vedno tisti, ki jih lahko pričakujete ob smrti oziroma prehodu v drugo dimenzijo. Nekateri ljudje, ki so nam povzročili največ žalosti, so to morda počeli z najboljšimi nameni za našo dušo, da bi nam pomagali pri razvoju.
Seveda nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kaj se z nami dogaja po smrti, pa je zato tema o preteklih življenjih in posmrtnem življenju še bolj privlačna in zanimiva za raziskovanje.
