Oblast nam sicer zagotavlja, da so v mejah »še dopustnih koncentracij« oziroma »varnih odmerkov«, vendar moramo vedeti, da gre bolj za dogovor med kapitalom in »varuhi« našega zdravja, ki naj bi pri ljudstvu vzbujal vtis, da je vse »varno in pod kontrolo«. Ker o sinergičnih učinkih koktajla pesticidov, ki jih vsak dan prejemamo s hrano, še ni kaj dosti znanega, je najbolje, da za svoje zdravje poskrbimo sami. Zato vam v nadaljevanju besedila predstavljam povzetek analize, ki jo je aprila 2018 objavil EWG pod naslovom »EWG`s 2018 Shopper`s Guide to Pesticides in Produce«. Priporočam, da rezultate upoštevate pri svojih vsakodnevnih nakupih. Ob tem ne pozabite na otroke, ki glede na razmerje telesne teže in dnevno zaužite teže hrane v primerjavi z odraslimi povprečno za štirikrat bolj obremenijo svoj organizem z ostanki pesticidov. Če seveda jedo hrano istega izvora in z upoštevanjem pomembnega dejstva, da njihov imunski sistem še ni tako učinkovit kot pri odraslih.
EWG (Environmental Working Group) deluje že več kot dvajset let in združuje neodvisne raziskovalce, ki jim pomagajo pravni svetovalci, programerji in poznavalci komunikacijskih sistemov. Njihova poročila so verodostojna, saj jih med drugimi uporablja tudi komite za prehrano Ameriške akademije za pediatrijo. Ne glede na nekatere razlike med naborom pesticidov, ki imajo dovoljenje za uporabo v ZDA in EU, je pričujoči kratki vodnik primeren za uporabo tudi v slovenskem prostoru. V EU namreč česa podobnega še nisem zasledil. Raziskovalci EWG so zbrali rezultate meritev ostankov pesticidov v kar 38.800 vzorcih 47 vrst sadja in zelenjave. V 70 odstotkih vzorcev so našli vsega skupaj ostanke 230 aktivnih snovi pesticidov in njihovih razgradnih produktov (metabolitov). Raziskovalci niso vrednotili sinergičnih učinkov, ki so za znanost itak še velika neznanka. Zanimivo, da so ostanke pesticidov merili po pranju in lupljenju vzorcev, kar praviloma počnejo ozaveščeni ljudje. Navedli so tudi prisotnost nekaterih pesticidov v ZDA, ki so v EU prepovedani, npr. difenil amina v jabolkih in iprodiona v češnjah. Za vas sem pripravil povzetek analize, kdor pa želi celotno besedilo, naj si ogleda njihovo spletno stran.
Naj začnem s tistimi vrtninami in sadjem, ki so jih pri EWG uvrstili med ducat umazanih (dirty dozen):
1. JAGODE so »kraljice zastrupljevalcev« glede vsebnosti ostankov pesticidov. V številnih vzorcih so našli ostanke kar 22 vrst aktivnih snovi pesticidov. Tretjina vseh je imela ostanke vsaj desetih različnih aktivnih snovi. Še nekaj pomembnega: hitro po obiranju se pojavi na jagodah siva prevleka glivic, ki vizualno odvrača kupce, zato jih pred obiranjem že zadnjič poškropijo s fungicidom, in ker še vedno velja, da pranje jagod zmanjša kakovost njihovega okusa, je kontaminacija »srečnega« jedca zagotovljena.
2. ŠPINAČA. Kar 97 odstotkov vzorcev je vsebovalo ostanke pesticidov. Med njimi se je v relativno visokih koncentracijah pojavljal permetrin, ki je dokazano genotoksičen in hormonski motilec. Bodite pozorni na vsebnost permetrina v hišnih pršilih proti insektom ter ovratnicah za zaščito mačk in psov pred ektoparaziti!
3. NEKTARINE. Okrog 94 odstotkov vzorcev je vsebovalo ostanke dveh ali več pesticidov. Rekorder je vzorec, v katerem so našli ostanke kar 15 pesticidov.
4. JABOLKA. Ostanke pesticidov so našli v vzorcih 90 odstotkov jabolk.
5. GROZDJE. V povprečju je grozdje vsebovalo ostanke petih aktivnih snovi pesticidov. Ostanke pesticidov so našli v več kot 96 odstotkih vzorcih.
6. BRESKVE. 99 odstotkov sadežev iz intenzivnih nasadov je vsebovalo merljive ostanke pesticidov. V povprečju so našli štiri aktivne snovi v vsakem vzorcu.
7. ČEŠNJE. Povprečno je bilo najdenih pet aktivnih snovi pesticidov na vzorec.
8. HRUŠKE. Več kot polovica vzorcev je imela pet ali več aktivnih snovi pesticidov, med njimi največ insekticidov in fungicidov.
9. PARADIŽNIK. Povprečno so bili v vsakem vzorcu najdeni štirje pesticidi. En vzorec jih je vseboval kar 15.
10. ZELENA. Okrog 95 odstotkov vzorcev je bilo pozitivnih na ostanke pesticidov.
11. KROMPIR. Krompir iz kemično intenzivne pridelave je vseboval največ pesticidov glede na njegovo težo. Prevladovali so ostanki klorprofama (chlorpropham), ki je dovoljen tudi v Sloveniji. Klorprofan je inhibitor germinacije, torej preprečuje kalitev skladiščenega krompirja.
12. PAPRIKA. Tudi vzorci paprike so v skoraj 90 odstotkih vsebovali ostanke pesticidov, bili so v nižjih koncentracijah kot pri poprejšnjih, vendar bolj toksični za človeka.
Naj nadaljujem s spiskom petnajstih najmanj tveganih vrst vrtnin in sadja:
1. AVOKADO. Nedvomno najvarnejši sadež, saj je manj kot en odstotek preiskanih vzorcev vseboval ostanke pesticidov.
2. SLADKA KORUZA. Malce presenetljivo glede na druge sorte koruze, vsebnost pesticidov v njej je bila manjša od dveh odstotkov. Toda bodite pozorni, ker ji je lahko primešana tudi zloglasna gensko spremenjena sladka koruza, odporna proti glifosatu.
3. ANANAS. Skoraj 90 odstotkov vzorcev ni imelo merljivih primesi pesticidov! Na skupaj 350 vzorcih so našli zgolj pet aktivnih snovi.
4.ZELJE. Presenečenje, da sta samo dva od 700 preiskanih vzorcev vsebovala več kot en merljiv ostanek pesticida. V kar 86 odstotkih vzorcev zelja niso našli nobenih merljivih ostankov pesticidov. Pohvalno za odporno zelje!
5. ČEBULA. Še ena izmed naravno odpornih vrst zelenjave, ki ne potrebuje totalne kemične zaščite. Malce manj kot deset odstotkov vzorcev ni vsebovalo nobenega ostanka pesticidov. V nobenem vzorcu pa niso našli več kot treh pesticidov.
6. GRAH. Okroglo 80 odstotkov vzorcev ni imelo ostankov pesticidov. V drugih so našli največ tri.
7. PAPAJA. Še en »prijazen« tropski sadež s kar 80-odstotno »čistostjo«. Nobeden od 750 testiranih vzorcev ni vseboval več kot treh pesticidov. Vendar pozor, papaja s Havajev je praviloma gensko spremenjena!
8. ŠPARGELJ. Rezultati so bili podobni kot pri grahu, le trije najdeni pesticidi so pa bolj toksični kot tisti pri grahu.
9.MANGO je tudi dokaj varen sadež, saj 78 odstotkov vzorcev ni izkazovalo prisotnosti pesticidov. Našli so zgolj ostanke dveh uporabljenih pesticidov.
10. JAJČEVCI. Zanimivo, da pri jajčevcih v vseh testiranih vzorcih niso našli več kot tri pesticide.
11. MELONE SORTE MEDENA ROSA. Polovica vzorcev je bila brez merljivih ostankov pesticidov. Pri drugih so našli ostanke največ štirih.
12.KIVI. Pri 65 odstotkih sadežev niso našli ostankov pesticidov. Sicer je bilo najdenih šest ostankov aktivnih snovi pesticidov.
13. MELONE SORTE ANANAS. Več kot 60 odstotkov vzorcev ni vsebovalo merljivih ostankov pesticidov. V le desetih odstotkih vzorcev je bil najden ostanek več kot enega pesticida.
14. CVETAČA. Približno polovica cvetače ni imela merljivih ostankov in niti en vzorec ni vseboval več kot tri ostanke pesticidov.
15. BROKOLI. V 70 odstotkih vzorcev niso našli ostankov pesticidov. Le deset odstotkov vzorcev pa je vsebovalo več kot en pesticid.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Zarja št. 18, 30. 4. 2018.
