Nekaj let pozneje se je odločil, da bo svoje znanje delil z drugimi. Najprej je začel doma poučevati ljudi z astmo, ki jo je imel in z dihanjem prebolel tudi sam. Leta 2005 je začel potovati in poučevati po svetu, najprej po ZDA. Danes večinoma potuje, kakšen mesec je doma, potem gre spet na pot. Predava na konferencah o spanju, na dentalnih seminarjih. Prvo knjigo Zapri usta! je napisal 2003 in je takoj postala uspešnica. Še danes je med prvimi desetimi prodajanimi knjigami pri Amazonu s tako temo. Napisal je osem knjig. Zadnja, Oxygen Advantage (Dober dih), je prevedena v ogromno jezikov, tudi v slovenščino. Pri nas je imel več seminarjev, za športnike, zdravnike, zobozdravnike ... in seveda radovedne novinarje. Po celodnevnem napornem seminarju si je vzel čas tudi za nas.
Kako ste prišli do teorije o pomembnosti pravilnega dihanja?
Do tega sem prišel po naključju, to ni moja teorija, razvil jo je ukrajinski zdravnik Konstantin Buteyko. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel učiti bolnike, naj dihajo bolj mehko, lahkotno. Spoznal je, da takšno dihanje lahko zniža stres, krvni pritisk, pozdravi astmo – ljudje so se počutili bolje. V svojih zgodnjih dvajsetih letih sem imel astmo. Tedaj je tvoj nos vseskozi zamašen, to pa povzroča slabo spanje. V časopisu sem prebral članek, kako pomembno je dihanje skozi nos pri astmi, a dotlej mi tega nihče ni povedal, ves čas sem dihal skozi usta. To je močno vplivalo name. Začel sem delati vaje za odmašitev nosu, našel sem jih na medmrežju, zalepil sem si usta, čutil sem, da se mi nos odpira. Najprej sem, če sem dihal skozi nos, mislil, da se bom zadušil. A sem vztrajal in že po dveh dneh se je moje spanje dramatično izboljšalo. Dva tedna sem nosil lepilne trakove na ustih in licih, dihanje se je izboljšalo. Nehal sem jemati zdravila.
Kako ste potem začeli prenašati svoje znanje na druge?
Po treh letih sem šel v Moskvo na izobraževanje. Naučil sem se osnovne metode, predvsem za zdravljenje astme. Leta 2007 so me irski dentisti povabili, naj pridem in poučujem o dihanju otrok v dentistiki. 2010 sem napisal knjigo o tesnobi, 2011 pa o smrčanju in apneji. A pristop je enak za vse te težave: osnova je – dihaj skozi nos in dihaj lahkotno. Če dihaš skozi usta in s prsnim košem, če dihaš hitro, to ni dobro za zdravje – bolj si pod stresom, moteno je tvoje spanje, dihanje in spanje z odprtimi usti vplivata na zdravje zob, in če imaš astmo, vpliva nanjo.
Toda vsi mislimo, da znamo dihati, da je to refleksno, naučeno, če ne dihaš, umreš. Nekateri dihamo skozi usta, nekateri skozi nos, torej lahko sklepamo, da je oboje pravilno. Saj je vendar naravno.
Zavedati se moramo, da smo med evolucijo dihali skozi nos. Dihanje skozi usta je kasnejši pojav, zadnjih dvesto do štiristo let. Antropologi so na lobanjah ugotovili, da so ljudje pred približno tisoč leti, ko so odkrili sladkor, začeli dihati skozi usta. Spremenila se je oblika obraza, čeljusti, jezik ni počival na vrhu trdega neba. Otrok, ki diha skozi usta, ima drugačno obliko obraza kot otrok, ki diha skozi nos. Tudi dentisti v Sloveniji danes že povsem natančno ločijo in vidijo, kateri otrok diha pravilno in kateri ne. Oblika čeljusti in celo oblika jezika sta različni. Jezik pri tistih, ki dihajo skozi nos, ima obliko črke u in jezik izoblikuje zgornjo čeljust. Spodnja čeljust pa sledi zgornji. Zato so čeljusti bolje izoblikovane in pretok zraka skozi dihalne poti je lažji.
Kaj pa ima sladkor pri tem?
Verjetno je sladkor spremenil metabolizem, a nihče ne ve zagotovo. Zagotovo pa vemo, da je glavni razlog za dihanje skozi usta zamašen nos, torej vnetje obnosnih votlin ali sluznice. Prizadene 30 odstotkov ljudi. Ko pa se enkrat navadiš dihati skozi usta, se vnetje ne bo pozdravilo. To je začaran krog. Bolj ko dihaš skozi usta, bolj je nos zamašen. In če imaš zamašen nos, slabo spiš. Vrhunski svetovni zdravniki danes poudarjajo pomembnost dobrega spanja, saj ta povzroči boljše umske in učne sposobnosti. Otrok ne doseže vsega potenciala, če diha skozi usta. Imajo težave, govorne, ADHD, motnje. To bi jih morali učiti v šolah. Tudi na današnjem seminarju v Ljubljani smo imeli terapevte, zdravnike, dentiste. Danes živimo drugače kot pred 50 leti. In tudi dihanje se spreminja.
Zakaj ste rekli, da dobro spanje izboljša umske sposobnosti?
Če bolje spiš, si spočit, imaš boljšo koncentracijo. Velja tudi za odrasle. Tudi pri sebi vidim, kako mi je dihanje skozi nos dvignilo koncentracijo. Če ne spiš dobro, imaš v glavi meglo, in slabo spiš mesece, leta. Mnogo ljudi se zjutraj zbudi s suhimi usti – to je prvi znak, da ste dihali skozi usta. O tem so pisali zdravniki že v 16. stoletju, v 18. stoletju je nastala knjiga Zapri usta in ohrani zdravje. Neki raziskovalec je pisal o tem, da so Indijanke otrokom stisnile ustnice skupaj, ko so zaspali. Mi pa smo na to pozabili.
Zanima me, kako sta povezana dihanje skozi nos in vitkost. V podnaslovu svoje knjige obljubljate, da se s pravilnim dihanjem pride do zdravja, moči in vitkosti.
Ne vemo natančno in ne morem zagotoviti, da je to stoodstotno, a pri ljudeh, ki so začeli delati dihalne vaje, smo opazili, da so izgubljali težo učinkoviteje. Za to sta lahko dva razloga: eden je, da je pri pravilnem dihanju manj stresa, drugi pa je, da boljše spanje povzroča mirnost, spočitost, imaš več energije. Če si v stresu, več ješ, da se pomiriš, če si pomirjen, pa ne. Če imaš moteno spanje, se sprožajo hormoni, ki povzročajo lakoto. In spet se ustvari začaran krog: slabše spiš, več ješ, se zrediš in slabše spiš tudi zaradi tega. Veliko ljudi, ki so delali vaje za dihanje skozi nos, je izgubilo težo, a moram reči, da ne vsi. Zato ne morem tega trditi stoodstotno. Skoraj stoodstotno pa lahko trdim, da je večina ljudi s to vrsto dihanja odpravila astmo. Tu so rezultati res neverjetni. Kakovost spanja je pomembna, pa tudi to, kako dihaš podnevi.
Ena najučinkovitejših stvari za navajanje na dihanje skozi nos je to, da si damo na usta papirnati lepilni trak. Kako pa naj prepričamo otroka, da si bo pustil zalepiti usta?
Ko prideta otrok in starš na mojo kliniko, začnem pri starših: najprej si zalepijo usta oni. Svetujem jim, naj začnejo postopoma. Morda med gledanjem televizije. Če otrok diha skozi usta samo pol leta, je že pridobil to navado. Najprej pol ure na dan, potem pa se počasi navadi. Trak je lahko čisto ozek, samo toliko, da ga spominja, da mora držati čeljusti skupaj. In šele ko se otrok navadi na trak podnevi, mu ga lahko damo tudi ponoči. In tudi starši naj to preizkusijo, ker bodo potem videli in verjeli, kako pomembno je to za otroka, da dobro spi, da je spočit, da ima dovolj energije in koncentracije. In ga bodo lažje spodbujali.
Koliko pa je lahko star otrok, da mu damo trak na ustnice?
Šest, sedem, osem let, mlajši pa ne. In trak naj bo res majhen. Obstajajo tudi obliži za lica, ki malce razširijo lica in s tem razširijo nosni votlini in olajšajo dihanje skozi nos, za lažji začetek.
Včasih so nas učili, da moramo dihati globoko, s polnimi pljuči, vi nas učite nasprotno, naj dihamo lahkotno. Zakaj?
Če dihate globoko, izgubite preveč ogljikovega dioksida skozi pljuča. Vaše žile se zaradi tega skrčijo. Poglejte ljudi, ki so bolni. Ali dihajo globoko ali plitvo, lahkotno? Tudi vzhodne tehnike, sutra, na primer, učijo lahkotnega dihanja. Če hočete dihati globoko, pojdite na telovadbo, ker se bosta tam povišala vaš metabolizem in potreba po zraku. Sicer uničujete krvne pline, biomehaniko in sčasoma pridobite slabo navado dihanja skozi usta ter globokega dihanja. Če dihaš počasi, se umiriš, postajaš toplejši, dobiš več sline, treniraš možgane, da se koncentrirajo, koncentracija ogljikovega dioksida se poveča, prav tako pretok krvi. Če dihate skozi nos, dobite več kisika, krepite mišice prepone, lahko bi rekel: dihajte skozi nos in boste srečni! (smeh)
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
