V Kinodvoru v Ljubljani je bila predpremiera novega dokumentarnega filma Albanska sonatina avtorice Natalije Gorščak, ki se je v filmu podpisala pod scenarij in režijo. Film, ki bo še bolj osvetlil življenje in delo enega največjih slovenskih glasbenikov prejšnjega stoletja, Bojana Adamiča, je nastajal lani v Sloveniji in Albaniji.
Pot v Albanijo
Že ko je bil Bojan Adamič star 27 let, so mu nadeli naziv »mojster«, ki se ga je potem držal desetletja kot izraz strokovne avtoritete. Adamič je bil nestor slovenske zabavne glasbe, skladatelj, dirigent, vodja več orkestrov, od radijskega zabavnega do manjših zasedb, pihalnih godb, skladatelj stotine celovečernih filmov, radijskih iger in gledaliških predstav ter ne nazadnje ustanovitelj festivala Šanson Rogaška.
»Naš mojster Adamič je v Albaniji naredil tisto, kar je delal vsepovsod, kjer je bil. On je bil genij, skriti zaklad te dežele. Kjerkoli je bil, je dal vse od sebe. Bil je velik človek, glasbenik, malo izumitelja, bil je tehnično sposoben. Multinadarjen človek, ki mu v tej državi nikoli nismo dali dovolj veljave.« Natalija Gorščak
Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila tako imenovana kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, leta 1947 poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tja je bil napoten kot kulturna pomoč, da bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati.
Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo albansko umetno skladbo Sonatino. V filmu Albanska sonatina je bila prvič po njenem prvem zapisu iz leta 1947 izvedena Sonatina Bojana Adamiča. Pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča jo je zaigral Simfonični orkester RTV Slovenija.
Albanska sonatina
Dokumentarni film Albanska sonatina je nastal v Uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija. Avtorici filma Nataliji Gorščak je pri nastajanju filma izredno pomagala hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, ki je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Zgodbo o mojstru Adamiču je znova odkril bivši veleposlanik Slovenije v Albaniji, Peter Japelj, kar kaže na to, kako pomembna je vloga veleposlanikov pri tkanju vezi med matično domovino in državo, kjer delujejo.
Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga do zdaj še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna je ekipa TV Slovenija v Albaniji snemala le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.
