Med pogovorom o aktualnih medijskih zgodbah, govori direktno, sem in tja pomenljivo dvigne obrv in počaka na reakcijo sogovornika. Predsednik upravnega odbora Slovenske oglaševalske zbornice in zapriseženi golfist nam je nanizal vrsto zanimivih misli in celo – ekskluzivno za našo revijo – razkril, kakšen dnevni resničnostni šov nas na njihovi televiziji čaka v septembru. Vmes pa je navrgel še nekaj o prihajajoči konkurenci …
Gospod Vrabec, ko bodo naši bralci prebirali tale intervju, bo X factor končan. Kako danes – teden dni pred koncem – ocenjujete ta projekt?
X factor je v šestnajstletni zgodovini Pop TV eden produkcijsko najzahtevnejših projektov. Rezultati gledanosti so presegli naša pričakovanja. Projekt je zahteven in dovolj dober, da ga gleda veliko število ljudi. Je pa to izredno drag projekt, produkcijska cena X factorja presega dva milijona evrov. Verjamem, da bomo tako mi kot zmagovalec po koncu zelo zadovoljni.
Kako pa ste zadovoljni s finančnim izkupičkom?
Projekti, kot so X factor, Slovenija ima talent, Kmetija, Big brother in drugi, so tako zahtevni in obsežni, da zaradi visokih stroškov produkcije zelo redko dosegajo veliko profitabilnost. So pa prava programska sidra, ki potegnejo za seboj ogromno drugih, za uspešno televizijo pomembnih dejavnikov. Izplen takih projektov zato ni merjen le finančno, ampak tudi po drugih elementih, ki televizijo umeščajo v medijski prostor.
Nekateri gledalci so se pritoževali nad dolžino oglasnih blokov v tej oddaji, da so predolgi, prepogosti … Občutek je, da je v oddaji, dolgi dve uri in pol, oglasov skorajda za uro.
Oglasnih prekinitev je nič več in nič manj kot 12 minut na uro, kot dovoljuje zakon. Tudi zato, ker je projekt izredno drag, poskušamo razpoložljivi oglasni čas, ki nam ga predpisuje država, čim bolje iztržiti. Dejansko je to dvanajst minut oglasov na uro. V dveh urah je to štiriindvajset minut in v treh urah šestintrideset. Več ne more biti. Smo pod zelo budnim očesom Apeka, ki "nas meri" in spremlja naš program, tako da si ne privoščimo niti sekunde čez ta strogo odmerjeni čas.
V zadnjem času je slišati, da je podjetje, ki ga vodite, krivo – ali vsaj alibi – za odhod švedskega MTG s programom TV3, krivi naj bi bili za odhod norveškega Norkringa, ki je tržil multipleks, na katerem bi morale biti vse komercialne televizije, tudi vi. Po drugi strani pa je slišati, da je vaše delovanje – predvsem na področju trženja – spodbudilo nastanek nove komercialne televizije – Planet TV.
Zgodba je po eni strani že rahlo smešna. Če je prihod Telekoma na televizijski trg kaj pokazal, je pokazal, da resnica o odhodu TV3 ni tista, ki so nam jo želeli predstaviti, pravzaprav bolje – služila jim je za izgovor. Krivo naj bi bilo nekonkurenčno okolje. Prihod Telekoma to negira. Po mojem mnenju in poznavanju televizijskega trga – ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, poznavanju lastniške logike MTG, ki je zelo podobna naši, tiči razlog za odhod TV3 drugje. V nesposobnosti in neznanju lokalnega menedžmenta. Slovenija je bila v vseh MTG-jevih razpredelnicah zelo na dnu in verjetno se je lastnik odločil, da ta program v majhni Sloveniji enostavno odpiše in pozabi, da ga je kdaj imel. Istočasno so namreč reševali veliko "luknjo" v Bolgariji in TV3 je nekako padel v to zgodbo. Še enkrat – njihovi poslovni rezultati in rezultati gledanosti so posledica načina vodenja lokalnega vodstva.
Kaj pa zgodba Norkringa in drugega komercialnega multipleksa, kjer bi morali biti tudi vi? Kako to, da niste v doglednem času prešli iz nacionalnega multipleksa, ki ga vzdržuje RTV Slovenija, v komercialnega – Norkringovega?
Norveški Norkring je s postavitvijo omrežja zamujal. Celo izven zakonskih rokov. Z javno televizijo smo dosegli dogovor, da lahko ostanemo na javnem omrežju, dokler Norkring ne doseže zahtevane pokritosti. Vse skupaj se je precej vleklo, na koncu pa je Norkring dosegel pogojno pokritost – okrog 85 odstotkov prebivalstva. Medtem je bila na multipleksu, ki je v lasti države, ta pokritost blizu sto odstotkov. Ko smo se z Norkringom začeli dogovarjati o tehničnih parametrih, se je zapletlo pri ceni in dodatnih pogodbenih pogojih, ki so jih zahtevali, npr. bančnih garancijah in podobno. Pričakovali so neprimerno višjo ceno za neprimerno manjšo pokritost. Mi na to nismo pristali. Norkring je bil predrag. Zato smo takrat sklenili pogodbo z Oddajniki in zvezami, ki se je držimo še danes. Ne delamo nič protizakonitega, nič v neskladju z zakonom.
Pa smo pri Planet TV …
Ali ta sploh obstaja? Menda je vpisan v razvid medijev, a bi moral biti pred tremi, štirimi leti že izbrisan, vsa leta pa deluje brez dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti.
Intervju z generalnim direktorjem Pro plusa lahko v celoti preberete v Stopu številka 26.
