Gobac je človek brez dlake na jeziku in kdaj pa kdaj je težko ugotoviti, ali se zafrkava ali misli smrtno resno. Pogovor je nastal 27. novembra, dan po velikih protestih v Mariboru.

Za vami je trideset let delovanja. Veliko bendov, ki ste jih poslušali kot mulci, je do tridesetega leta starosti članov teh bendov že razpadlo. Ste pričakovali, da lahko vaša kariera traja tako dolgo?

Ljudje me to precej sprašujejo. Preprosto smo igrali in ob tem uživali, pač smo se borili. Dolgo smo se borili, da bi sploh posneli prvo ploščo, saj so nam vsi govorili, da nismo komercialni. Nakar smo jo in je pošla v nakladi 80.000 izvodov. Zelo hitro je minil ta čas. Meni se zdi, da je minilo deset let, ne trideset.

In trajalo bo še trideset?

Bogdaj. Kaj naj drugega počnemo kot igramo rock'n'roll. Lahko le umremo. (smeh)

Ko ste opozorili nase s prvencem Godina zmaja (1988), ste bili za takratno javnost precej šokantni ...

Mogoče, bil sem eden prvih pevcev v Jugoslaviji, ki se je na odru slačil in skakal okrog v ženskih oblačilih. Od nekdaj sem oboževal New York Dolls, Bowieja, Jaggerja, Louja Reeda ... Vsi so imeli te feministične faze, vsi so se radi slačili in koketirali s transvestizmom. (smeh) To mi je bilo všeč takrat in mi je simpatično še danes.

Je bilo takrat lažje šokirati publiko ali je bilo lažje, ker ste bili pač mlajši in bolj odštekani?

Kaj pa vem. Vem, da je bilo to nekaj novega na sceni. Pri nas se je to zgodilo spontano. Enostavno se je zgodilo, nikoli se to ni načrtovalo, nikoli nisem doma treniral striptiz pred ogledalom. No, mogoče pri dvanajstih. Šlo je za trenutni navdih. Mi smo vadili igranje, ne koreografije.

 Ste na odru med slačenjem kdaj doživeli erekcijo?

Verjetno. Na odru je drugačna energija, ne razmišljaš, ali je trd ali ne. (smeh)

Srednjo šolo ste obiskovali, kot ste sami nekoč dejali, s samimi delinkventi. V istem razredu sta bila tudi znani podjetnik Luka Rajić in Ćile, ki danes dela kot računalniški strokovnjak v Silicijevi dolini. O čem ste takrat sanjali vi?

Uf, da bi imel rock'n'roll bend, in pravzaprav sem ga takrat že imel. Bend, iz katerega je nastal Psihomodo Pop, smo ustanovili v tretjem letniku, ki sem ga obiskoval dvakrat. Vsi kolegi iz benda so bili isti letnik kot jaz, sam sem rojen februarja, oni konec leta 1964, in z mojim padcem v tretjem letniku smo pristali v isti šolski generaciji. Od trinajstega leta sem sanjal, da bom stal za mikrofonom v bendu, in takrat smo imeli že prvi bend, Klinska pomora, štekate? Plinska komora, le da smo z dvema črkama naredili rošado. (smeh) Pisalo se je leto 1977, bilo je leto panka in mi smo preigravali The Clash, Sex Pistols in The Ramones. Torej to abecedo pank rocka, izvajalce, ki jih še danes obožujem.

Prepoznavnost je prišla zelo hitro po izdaji prvenca.

(prekine) Šest let smo se borili, da posnamemo ploščo Godina zmaja, in ko nam je končno uspelo, smo čez mesec dni že bili jugoslavenske zvezde. Ja volim samo sebe je bila res velika uspešnica. Naenkrat sem pisal nekakšne feljtone za revije, igrali smo v Amsterdamu in pristali na MTV-ju!

Vam je ta prepoznavnost na vsakem koraku godila?

Seveda, saj smo bili stari štiriindvajset let. Končno so nam se uresničile sanje in te so bile res sladke. (pokvarjen smeh) Takrat je bila izdaja vinilke ogromen korak, in ko ugotoviš, da ga javnost sprejema, se nam je le smejalo.

Vam še vedno prija, da vas neznani ljudje nagovarjajo? Ste na morju, srkate limonado in nekdo kriči za vami: »Davoooor!«

Ugaja mi, če gre za normalne ljudi, ko pa prideš med kakšne pijane konje, potem si misliš, kaj za vraga mi je tega treba? Eh, jebat ga, to je breme slave! (smeh) Mislim, da gre vsem mojim kolegom na živce fotografiranje z mobiteli. Kamorkoli prideš, vsi vlečejo iz žepov telefone, večina tistih, ki te ogovori, ne ve, kaj vprašati, in vpraša, ali se lahko fotografirava. V Zagrebu grem na koncert in se ves čas fotografiram, zato zdaj tuje bende raje hodim gledat v Ljubljano. A tudi tu se moram kdaj fotografirati. Breme slave! (smeh) To mi gre majčkeno na živce.

Prej ste omenili Ja volim samo sebe. Bi lahko takšno skladbo napisali danes?

Kaj pa vem. Mogoče bi lahko napisal boljšo, kar pa ne pomeni nujno, da bi bila uspešnejša. Takrat so drugi glasbeniki govorili, da nihče ne bo hotel poslušati skladbe s takšno tematiko. A imel sem prav, ker (nadaljuje z zlobnim tonom): kdor nima rad sebe, nima rad drugih, kdor nima rad drugih, nima rad živali, in kdor nima rad živali, nima rad ljudi.

Evropski MTV je takrat nekajkrat zavrtel angleško različico I'm in Love with Gorbac. Kdo je bil Gorbac?

Takrat je bil zelo popularen Mihael Gorbačov. Za MTV smo predelali refren iz Gobac v Gorbac. Zdi se mi, da smo bili po Laibach prva jugoslovanska skupina na MTV-ju. Naše skladbe so vedno odsev trenutkov, v katerih smo živeli.

»Kaj za vraga se dogaja, glava mi se razpada, kaj ste mi naredili, s čim ste me zastrupili?«

Ja, ja. To je iz skladbe Natrag u garažu. To je bilo res dobro obdobje benda. Plošča Unpljugd je zadnja hrvaška rock'n'roll plošča, ki je pošla v veliki nakladi. Drugi so pozneje prodali več, a tisto je zame vse pop, ne rock. Jaz sem tej plošči rekel punk unplugged, imeli smo res dolgo turnejo po gledališčih, spremljale so nas štiri pomožne vokalistke, ki smo jim rekli Napalm djevice. Uf, dobri, dobri cajti. To so vrhunci naše kariere: prva plošča, Unpljugd, in zbirka uspešnic Ultimate Collection, ki smo jih izdali pred nekaj leti. Glejte, še danes igramo na leto trideset špilov in smo iskreno veseli, da jih lahko.

Za trideseti jubilej izdajate album Grički izotop. Gre za referenco na Gričko vještico? (znani ciklus romanov hrvaške književnice Marije Jurić Zagorke, op. a.)

Ne, to je referenca na Milana Blentona, lik iz radijske humoristične serije Stereovizija, o najbolj neumnem vesoljskem junaku, ki sem ga seveda igral jaz. Prijatelj Davor Slamnik je napisal skladbo za eno epizodo in celo takrat, pred slabimi tridesetimi leti, je bila precejšnja uspešnica. Zdaj smo jo končno posneli, tako kot Gibajmo se, ki sva jo s Slamnikom napisala za Dina Dvornika. Torej gre za nekakšen kolaž vplivov na Psihomodo Pop. V seriji Milan Blenton je tudi skladba Grički izotop, ki je nikoli nismo posneli v studiu in ki ji bomo priložili še osem novih ter še dodatni dve pozabljeni skladbi iz daljne preteklosti.

Po vseh striptizih na odru je precej nenavadno, da ste leta 1993 vložili tožbo proti časopisu Globus, ki je objavil vaše razkrite fotografije. Nekdo, ki so ga vsi videli golega, toži časopis, ker je objavil njegovo golo fotografijo?

Ne, ne, zgodba je drugačna. Šlo je za fotografije, ki so bile posnete ob promociji albuma Sexy Magazin in so bile namenjene objavi v reviji Erotika. Poslovno gledano je šlo za ciljano občinstvo, ki je to revijo bralo. Novinar Ivo Pukanić je fotografije objavil tri leta pozneje v dnevnem časopisu. Čisto sem znorel, takrat je bila že vojna, vpliv cerkve je bil vsak dan močnejši, on pa je fotografije objavil brez moje privolitve. Ni želel novih promocijskih fotografij, ampak je brez dovoljenja objavil zelo sporno zadevo. Tožil sem ga in na sodišču zmagal, ker ni imel ne pisnega ne ustnega dovoljenja za objavo. Zato so izgubili, ne zato, ker je nekdo videl moj k***c. Moj k***c je bil takrat steber balkanske družbe. (smeh)

Ste sicer zelo zasebna oseba? O vaši družini se ne ve veliko.

Imam osemnajstletnega lepega sina, ki ima bend, v katerem preigravajo hard core metal. Živim z njim, z ženo, psom in dvema belima mačkama. Z ženo sva par dvaindvajset let. Živim v hiši v Zaprešiču, imam vrt, ki ga z veseljem obdelujem, in to je to.

Kaj pa gojite na vrtu?

Različne kulture. (smeh)

Ste vnet vrtnar, ki prebira knjige o agronomiji?

Ne, sem dijak stare šole. Za nasvete glede vrtnarjenja vprašam prijatelje.

Tudi sin ima bend. Si izmenjujeta vtise o glasbi, ki jo imata rada?

Ja, pogosto. O nekaterih bendih se strinjava, Motörhead so nama obema zelo pri srcu, mali ima rad The Ramones, kar me blazno veseli, je vnet filmofil in tako dalje. Običajno me sprašuje, ali imam kaj denarja za žepnino. (smeh) Mali se mi zdi totalno kul, sam sem bil veliko bolj divji. Mi smo bili res odpuljeni, on je bolj priseben. In njegov bend zveni dobro.

Greva na resnejšo tematiko. Včeraj so bili množični protesti v Mariboru ...

(prekine) Želite se rešiti tamkajšnjega župana, sem slišal, ja. Mi smo »ukinili« našega premiera, lahko zdaj vi ukinete tudi kakšnega župana, ane?

Vprašanje je: ali ste kdaj bili Street Fighting Man? (Ulični bojevnik in naslov znane skladbe The Rolling Stones, op. a.)

Ne, nikoli. Nisem človek za ta čredna gibanja. Seveda podpiram izražanje volje ljudstva, demonstracije me niso nikoli navduševale. Tako kot me ni politika. Po spletu okoliščin so naš bend vpeli v kakšne politične konotacije. Res ne maram politikov, mislim, da je ta vrsta ljudi kriva za ogromno krivic, ki se dogajajo po svetu. Svet bi lahko funkcioniral brez politikov in meja. In denarja. In religije ... Zdi se mi, da je John Lennon o tem napisal skladbo. (smeh)

Na Hrvaškem se je v zadnjih dveh mesecih zgodilo marsikaj. Haaško sodišče je oprostila vaša generala, hrvaško pa obsodilo bivšega premiera na desetletno kazen. Nekateri trdijo, da Hrvaška po desni strani prehiteva Slovenijo po EU načelih.

Kako je šele pri vas, če vas mi prehitevamo? (smeh) Jaz čakam nekoga, ki bo rekel: »Ljudje, dajmo začet delat, pozabit na vse te neumnosti in začet normalno življenje.« Vedno je nekdo levi, desni, Hrvat, Slovenec, Srb, policaj ... Res me že boli k***c za vse to. Kdaj bo nekdo prišel in si zadal, da zaživimo kakih dvesto let čisto normalno? To čakam. Prihodnost bi morala biti drugačna, a začele so se čistke. Mi smo za zapahe spravili Sanaderja, vi rušite župana. Tako je prav, naj malo oni najebejo, zakaj mora vedno ljudstvo najebati?  Zdi se mi, da se je kolektivna inteligenca na teh naših prostorih v zadnjih letih precej sesula. Nekomu razbiti gobec na tekmi ali zažgat avto, to je postalo normalno. Je**š takšen svet! Vsi ti ljudje imajo otroke, kaj pa bo naslednji dan, ko bo nekdo pretepel njegovega otroka, kot ga je on dva dni prej? Tega ne razumem. Ta mentaliteta, saj nam je težko, a dajmo naredit, da bo še groznejše ...? V čem je poanta? Karkoli si kdo misli o meni, jaz sem pacifist. Želim biti svetovljan in svetu pošiljati pozitivna sporočila.