One/oni

Intervju Marjan Jurenec

Gregor Zalokar
16. 10. 2013, 13.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Naš gost je znan kot oče Pro Plusa, naše vodilne zasebne medijske hiše (Pop TV, Kanal A, 24ur.com, Voyo, Brio …), ki jo je vodil od ustanovitve do leta 2009. V tem času je postal oglaševalska osebnost in menedžer leta.

 
Podobnovlogo je z Novo TV odigral na Hrvaškem, bil je direktor jadranske regije
znotraj medijske hiše CME, zdaj pa vodi lastno podjetje, ki izdaja nekaj uspešnih
spletnih medijev (Ženska.si, Moški.si idr.), in predseduje Golf zvezi
Slovenije. Zanimal nas je njegov pogled na stanje in prihodnost naše medijske
pokrajine.

Vaša pisarna je prava galerija.

Delovno okolje, kjer preživim večino časa, sem si želel narediti manj konzervativno. Slike
me spominjajo na prijetne dogodke iz življenja in zato se bolje počutim.

 

Postavili ste našo največjo zasebno medijsko hišo, zdaj
pa je središče vašega dela internet. Zakaj ljudje še gledamo televizijo?

Znotraj Pro Plusa smo prav na mojo pobudo začeli spletne vsebine razvijati leta 1998 s
24ur.com. Odgovor na vprašanje pa je odvisen od tega, kaj razumete kot televizijo.
Če je bila pred leti ključna beseda multimedija, je zdaj konvergenca. Na zaslonih
se dobi vse več vsebin, ki jih gledamo na televizijah, tablicah in telefonih.
Če pa mislite TV kot linearen način gledanja vsebin, je njena prednost, da ti
ni treba razmišljati, kaj bi gledal in kje boš našel, ker to zate stori
urednik. Ljudje pogosto nismo pripravljeni razmišljati o tem, kaj bomo gledali,
čeprav je marsikaj na voljo na spletu ali na zahtevo. Včasih smo pripravljeni
zgolj preklapljati med kanali.


Včasih nas je TV skušala zabavati, danes pa nas straši.

Kontaktne, magazinske in informativne oddaje so postale preveč črne, negativne, praviloma
se ukvarjajo z manjšinskim delom družbe: prikazujejo največje reveže, največje
bogataše in najbolj nesocialne družine. Pred leti je bil to načrten pristop,
saj se afere gledajo. Danes pa bi morali programski direktorji bolj upoštevati
klimo med gledalci, ki so siti negativnih informacij in kazanja manjšin z roba
družbe. Treba bo razmisliti, kako ljudi pritegniti, da bodo z večjim veseljem
gledali TV, ne da jih bo spominjala na nekaj slabega.

Facebook, Twitter in Instagram izgubljajo zalet.
Prihajajo nove družabne mreže ali gre razvoj spleta v drugo smer? Programi so
vse bolj intuitivni.

Družabnimomrežjem se dogaja isto, kot se vsem "novostim". Ljudje imamo omejeno
količino časa in ne moremo dodajati novosti, ne da bi se nečemu odpovedali.
Pred FB smo se več ukvarjali z e-pošto, SMS-sporočili, konferencami … Družabna
omrežja vzamejo precej časa, in če hočeš biti aktiven, moraš biti na račun česa
drugega, recimo gledanja TV. Ali prostega časa in rekreacije. Internet je
nosilec medijev, ki se seli na vse zaslone. Ljudje bodo vse manj ločili, kaj in
kolikokrat so videli na TV ali na telefonu. Intuitivnost interneta je omejena.
Če me zasipajo z oglasi za avtomobile, ker sem nekoč prebral nekaj o njih, je
to zgrešeno. In zakaj bi Facebook izbiral, s kom se bom družil? Uspeh FB je bil
v tem, da je povezal prijatelje iz šolskih dni, ki se niso videli leta. Ne pa
da mi nekoga neha kazati, ker že dolgo nisem všečkal njegovih zapisov. Internet
bo moral iti v smer večje svobode, kar pomeni, da naj ne odločajo pri FB in
Googlu, kaj bi hotel početi in gledati na internetu. To ljudi moti in je
škodljivo. Če je internet včasih širil obzorja s knjižnicami in enciklopedijami
in tako spodbujal ustvarjalnost, so današnji dvajsetletniki zaradi njega manj
ustvarjalni in samoiniciativni, ker se jim ni treba več tako truditi, da bi
prišli do znanja.

Celoten intervju lahko prebrete v Stopu številka 42.