Prekaljena in priljubljena televizijska voditeljica Jasna Kuljaj se 20. septembra vrača na televizijske zaslone z novo oddajo Z Jasno in glasno. Na TV Veseljak Golica bo ob petkih zvečer vsak teden z gosti komentatorji pokomentirala novosti na slovenski glasbeni sceni.
»Trenutno se na domači glasbeni sceni ogromno dogaja, je v dobri kondiciji, ansambli so zelo aktivni in nastajajo uspešnice. Vsekakor je veliko zanimivega materiala za pokomentirati in zelo se veselim, da je prav na TV Veseljak Golica prostor za takšno oddajo,« je pred začetkom nove oddaje strnila Jasna Kuljaj, ki se je za bralce revije Stop razgovorila tudi o svoji bogati in zanimivi medijski karieri.
Kaj vas je navdihnilo, da sprejmete vodenje oddaje Z Jasno in glasno?
Že dalj časa se mi zdi, da se na slovenski domači glasbeni kar veliko dogaja, premalo pa je oddaj, kjer bi se o tem lahko govorilo. No, saj do predstavitev še nekako pride, ampak nič dlje od tega. Glasbeniki ustvarijo novo pesem in potem gostujejo malo naokoli, povedo, kdo je napisal tekst in melodijo, kje so snemali videospot … Vse je bolj »tehnično«, mene pa te zadeve zanimajo malo bolj »vsebinsko«, že od nekdaj. Bolj kot lokacija, kjer je nekdo posnel video, me zanima zgodba. Kaj je želel povedati.
Vaša izjava, da je slovenska glasbena scena v »dobri kondiciji«, se zdi zelo pozitivna. Katere so po vašem mnenju največje spremembe, ki so se zgodile na tem področju v zadnjih nekaj letih?
S tem sem mislila predvsem na slovensko in zabavno domačo glasbeno sceno. In na domači sceni se dejansko veliko dogaja! Ne le da je veliko ansamblov, saj to samo po sebi še ne pomeni veliko. Pomembno je, da so številni med njimi, tisti, ki jim je pač uspelo, tako zelo priljubljeni, da pritegnejo množice. To je pomembno. Mene seveda najbolj zanima, s čim pritegnejo množice. Kaj jih je poneslo iz povprečja, kaj ustvarjajo, v katero smer grejo, kakšne trende narekujejo. Zgodilo se je mnogo dobrih pesmi in lepo je videti, če na slovenskih dogodkih tudi slovenska glasbena imena pritegnejo ljudi. In da ljudje prav čakajo določene pesmi.
Oddajo boste vodili na TV Veseljak Golica, ki je znana po podpori narodno-zabavni glasbi. Kako pomembno je po vašem mnenju, da imamo v Sloveniji platforme, ki skrbijo za tovrstno glasbo?
Seveda je pomembno in vesela sem, da sem tudi sama del tega. Vesela sem, če lahko s svojim delovanjem, bodisi s pisanjem besedil bodisi kot televizijska voditeljica, dodam kakšen kamenček v mozaik. Televizijske oddaje so namreč pomemben pomočnik pri vsem skupaj. Na začetku voditeljske poti sem kot voditeljica poskušala nekaj prispevati predvsem z retoriko. Ampak ne z vzneseno, a v resnici precej klišejsko, ampak z bolj direktno, bolj »človeško«. V dvajsetih, ko sem začenjala, se mi je zdelo, da bomo samo s pleteničenjem o lepi naravi, družinskih vrednotah in ljubezni težko pritegnili širši krog občinstva. Pogovarjajmo se »normalno«, pohecajmo se, bodimo malo navihani, nagajivi, pojdimo tu in tam korak čez … to me je blazno zabavalo. Kako hoditi po robu, četudi gre za občutljive zadeve. Ampak ne zato, ker bi se hoteli delati norca, predvsem zato, da bi pritegnili še tiste, ki jih ta glasba sama po sebi niti ni nagovorila. Če imamo to glasbo radi, ji pomagajmo. Vsak po svoje.
Kako boste izbirali glasbene teme, glede na to, da ste v predstavitvi dejali, da je »veliko materiala za pokomentirati«?
No, saj je statistika dovolj zgovorna. Vsak mesec, vsak teden nastajajo nove pesmi. Nekateri jih izdajo kar več zaporedoma. Sploh ne naredijo konkretnega predaha med eno in drugo pesmijo. Oddaja Z Jasno in glasno ne bo tematska. Moje teme bodo tiste pesmi, ki so pred kratkim ugledale luč sveta! Zanima me torej vse, kar je aktualno. Pogovarjajmo se o tem, kar je sveže. Pozdravljam tudi debate o starih časih, tudi temu je treba dati mesto, a jaz osebno bom za to sceno naredila več, če bom obdelovala sedanjost. Tisti, ki obvlada preteklost, pa naj se ukvarja s preteklostjo in naj pomembne in hvalevredne stvari postavi na pravo mesto. Ampak mene trenutno zelo zanimata sedanjost in prihodnost. Tako in drugače. (smeh)
Slovenska glasbena scena vključuje širok spekter žanrov. Boste v oddaji predstavljali tudi alternativne ali manj znane oziroma komercialne glasbene projekte?
Sama najbolj spremljam domačo sceno, torej bolj »domačo« glasbo. Ta me pač vseh zvrsti najbolj privlači. Fino je, da so tudi druge zvrsti, ampak tukaj je nekako, vsaj zame, največ »žmohta«. Zanimajo me ideje, ki se prodajajo širokim množicam. Kaj bo pograbljeno, kaj bo prezrto. Ne zanima me toliko, kaj želi neka ozka smer prodati neki specifični publiki. Kot rečeno, lepo, da tudi to obstaja, a mene to ne potegne. Oddaja Z Jasno in glasno! bo na TV Veseljak Golica, torej je že samo po sebi umevno, katera zvrst bo v središču.
Ste dolgoletna televizijska voditeljica, vaš slog vodenja je precej prepoznaven in tudi priljubljen. Kako se je vaše vodenje oddaj z leti spreminjalo, če se sploh je?
Zanimivo vprašanje. Pri dvajsetih sem želela na televizijsko sceno prinesti nekaj sproščenosti, danes, ko poslušam mlade voditelje, pa se zalotim, da sem skorajda že v bolj konservativnem bazenu. Mladim voditeljem se zdi, da se lahko pred kamero pogovarjaš o čemerkoli. Vajeni so YouTuba in ta vse prenese. (smeh) Še sama se sprašujem, kdaj sem se iz tiste, ki je želela provocirati, spremenila v tisto, ki žuga s prstom in opominja, kje so meje. Ampak tako je. Pa saj poskušam razumeti mlade voditelje, ampak treba jim je malo namigniti, kaj te v resnici naredi frajerja. Zame osebno prej kak zelo duhovit preblisk kot brezciljno blebetanje o seksu, fekalijah in še čem. Ja, nimamo kaj, leta so tukaj! (smeh)
Imate zelo bogato medijsko kariero, od dela na Valu 202, BBC, Radiu Ga Ga do vodenja različnih oddaj, prireditev in pisanja besedil za pesmi. Kateri trenutki v vaši karieri so vam najbolj ostali v spominu?
Ko si mlad, je vse novo. To so tisti trenutki! Kako sem šla na avdicijo na Valu 202 ... še danes se spomnim vonja radijske avle in še danes je vonj enak. Klicanje policijskih postaj in pisanje črne kronike ob petih zjutraj za jutranji radijski program, pa kako sem spoznala Saša Hribarja in prvi nastopi … še brez lasulje in obleke. Prav vesela sem, da so moji začetki bili radijski. Ni bil pomemben videz, samo kakšen material boš prinesel s terena in kaj boš napisal. Pri Radiu Ga Ga je bilo pomembno vse drugo, samo obleka ne. Le glas in beseda. Pa potem BBC, ko so nas učili rezati trakove, pa čeprav smo bili takrat v Sloveniji že precej napredni. Morda so na BBC mislili, da smo pri nas še sto let za leseno žlico. Pa ustvarjanje turistične oddaje z Dragom Bulcem. On je imel svoj pogled, jaz svojega. Bila sem precej prevzetna in imela precej svoj pogled na to, kaj je pomembno za gledalce. Ni se mi zdel najbolj srečen, ker si me je nakopal na glavo. No, sčasoma, se mi zdi, sem mu le prirasla k srcu. Pa potem začetki dela z Jožetom Potrebuješem in Boštjanom Romihom. Dobila sta voditeljico, ki je imela precej natančno vizijo o vodenju, ni pa imela pojma o tej glasbi. Nič nisem vedela takrat – prav z ničle sem začela, nekje pri 23 letih. In tako naprej … To so bili časi, ko se nismo toliko fotografirali in imam bolj malo spominov od vsega tega. Veliko stvari sem že pozabila, ampak zadnjič sem se ob srečanju s Tonetom Fornezzijem Tofom spomnila tudi, da me je na začetku kariere večkrat vzel s sabo na prireditve. On me je na odru nekaj spraševal, jaz sem mu nazaj odgovarjala kot Helena Blagne. Nobene fotografije nimam iz tega obdobja. Vse je nekako le v glavi in marsikaj tudi malo pomešano in zamegljeno. Pa na stotine prireditev in na tisoče ljudi … na odru, pod njim in za njim. Včasih srečam koga in me vpraša, ali se spomnim, da me je ozvočil na neki prireditvi. Oprostite, ne spomnim se niti, da sem bila na tej prireditvi, kaj šele posameznih ljudi, ki so bili tam. Nekaterim se zdi čudno, da imam slab spomin, jaz pa verjamem, da mi le sprotno brisanje pomnilnika oziroma procesorja pomaga, da je glava lažja in zame je vsak dan nov.
Poleg vodenja ste bili pogosto tudi del zabavnega programa. Kako pomembna se vam zdita humor in zabava v današnji dobi televizije?
Najbolj mi ustreza vloga, ko sem lahko »le« voditeljica in lahko stvari obrnem na šalo, če se mi v tistem trenutku to zdi primerno. Precej težje je, če si pravzaprav naročen z namenom, da bo vsak tvoj stavek smešen. Humoristi in stand up komiki imajo težko delo. Sicer pa me bolj zabavajo zabavne absurdne situacije, ne toliko »vici«.
Še kako zabavni pa znate biti, ko stopite v čevlje Helene Blagne. Kakšna je kaj njena »obutev«?
Ja, ta obutev me pa spremlja že toliko časa ... Zdi se mi, da se bom vmes že postarala, Helena pa bo še vedno diva! Si predstavljate, da nekoga imitiraš kot otrok, in ona je diva. Nato odrasteš in ona je še vedno diva! Potem si v zrelih letih in greš počasi proti grobu, ona pa je še vedno diva! (smeh)
Zdi se tudi, da imate odličen občutek za povezovanje z ljudmi. Kako ohranjate pristno povezavo in občutek za občinstvo, ki ni vsakemu podarjen?
Vedno startam na iskrenost. Težko obračam besede in pametujem, če čutim, da so ljudje v dvorani utrujeni in lačni. Takoj črtam nekaj odstavkov in poskrbim, da se zakuska čim prej začne. (smeh) Ljudi preprosto čutim! Pogosto bolj kot organizatorje prireditev. Ti so v nekem svojem svetu, imajo svojo vizijo, kaj bi se moralo in kaj bi bilo primerno. Voditelj pa mora biti tisti vmes. Razpet med naročnikovimi željami in med dejansko situacijo na mestu samem. Vedno nekako nekaj malo rešuješ. In vedno nekako tako, da bo naročnik srečen, gostje pa tudi. Naročnik bi rad, da prebereš 20 strani dolg tekst o njegovem podjetju, ti pa ne bi rad, da bi ti na koncu kdo metal paradajze na oder. In tu nekje vmes pluješ. Ljudi imam načeloma rada. Če mi kdaj zmanjka volje za pogovor, je zaradi hitenja, ampak lahko rečem, da jih hitro začutim in se rada zaklepetam.
Kaj bi svetovali mladim voditeljem, ki šele začenjajo svojo kariero na televiziji? Kateri nasvet iz vaše kariere bi izbrali kot najpomembnejšega?
Brez besednega zaklada bo težko. Biti TV-voditelj ni enako kot postaviti svojo podobo na Instagram. In skopirati z neke strani citatov eno globoko misel. Za televizijskega voditelja je potrebno veliko več kot to. Spretno manevriranje med zgodbami, ljudmi, njihovimi željami in pričakovanji. Ker nobena situacija ne more biti do konca pripravljena, že vnaprej veš, da se bo treba razgaliti. Vedeti moraš, katerega asa boš potegnil iz rokava. Ali se boš zatekel k humorju, k znanju … k čemu? In če ne veš, k čemu se boš, si z razlogom v krču in te drži trema.
Če sva začela jasno in glasno, pa tudi končajva. Kako glasna je pa sicer Jasna?
Niti ne. Najbolj sem srečna, ko sem lahko tiho. In sama sebe sem se že toliko naposlušala, da me resnično zanima, kaj ima kdo drug za povedati.
